[b]Miklavž Komelj: »ESTE ANIMAL QUE SOY« / »TA �IVAL, KI SEM«[eb]

?e beremo pisma, ki jih je Rosa Luxemburg med prvo svetovno vojno pisala iz zaporov, nas lahko preseneti njena intenzivna identifikacija s konkretnimi živalmi in rastlinami v njihovi tujosti, ki jo najpretresljiveje povzameta njeni formulaciji, da se počuti kot ptica ali neka druga žival v neuspelem človeškem telesu in da dobro ve, da bo umrla na barikadah, a se vseeno bolj v svoji družbi, kakor med svojimi »tovariši« na partijskem sestanku, počuti med pticami in rastlinami. Ali moramo ta pisma brati zgolj kot privatne izjave, ki nimajo ničesar skupnega z njenim političnim delovanjem, oziroma je v njih celo vzpostavljena notranja distanca do političnega delovanja – ali pa lahko nemara vidimo ravno to identifikacijo z »bitji iz tujih svetov« (kot bi rekel Jure Detela) in vzdržanje tega razpona kot bistveno za konstitucijo njenega političnega delovanja? In kje so lahko v tem odnosu živali kot konkretna bitja? Ta vprašanja bodo v predavanju vzeta kot izhodišče za razmislek o tem, kako je mogoče misliti živali v razmerju do političnega s poskušanjem problematiziranja razlike človek/žival kot »zadnjega metafizičnega razcepa, ki še ni bil dekonstruiran« (Derrida), ne da bi pri tem zapadli v depolitizirajočo indiferenco, ki jo Alain Badiou kritizira kot »živalski humanizem«. Pri tem bo posebna pozornost namenjena načinu, kako se »vprašanje živalskosti« pojavlja v umetnosti in zlasti v poeziji (naslov predavanja je povzet po verzu CA©sarja Valleja).

[i]Dr. Miklavž Komelj[ei] je umetnostni zgodovinar, pesnik in prevajalec. Za mnogoplastno in interdisciplinarno delo o toskanskem slikarstvu prve polovice 14. stoletja, ki pomeni vidni prispevek k vsem trem področjem, na katera posega: k umetnostni in literarni zgodovini ter estetiki, je prejel Zlati znak ZRC.