Rok Benčin: OD DEMOKRACIJE PROTI TOTALITARIZMU DO DEMOKRACIJE KOT TOTALITARIZMA

Totalitarizem je ideološki pojem, kolikor z osredotočanjem na kritiko politike Vsega (totalitete, Enega), zakriva tisto za kar gre: misliti politično ne-vse iz pozicije katerega to kritiko tvorimo. Sodobna teorija pa prinaša še en obrat: tudi ne-vse je lahko na nek način totalitarno, morda še bolj kot sam totalitarizem. Demokracija, ki naj bi v poenostavljeni ontološko-politični shemi zasedala mesto ne-vsega, se znajde v istem hudodelskem košu, ki ga je ustvarila za svoje nasprotnike. Na ta obrat opozarja J. Ranci?re v Sovraštvu demokracije: »To, na kar se današnji antidemokrati sklicujejo kot na demokracijo, je ista stvar kot tista, na katero so se včerajšnji navdušenci nad 'liberalno demokracijo' sklicevali kot na totalitarizem: ista stvar, obrnjena narobe. Kar je bilo nedavno odklanjano kot državni princip zaprte totalitete, je sedaj odklanjano kot družbeni princip neomejenosti.« Ranci?re v tem obratu vidi iskanje nove transcendence, pod katero bi se lahko umaknili pred nezaslišano delegitimacijo vsakega reda, ki ga prinese demokracija. A problem je kompleksnejši: premisliti je treba umestitev in razmerje Vsega in ne-vsega v političnih teorijah, ki se srečujejo na tem bojišču. ?e Ranci?rjevo in A. Badioujevo pojmovanje emancipatorične politike temeljita na pojmovni dvojici reda in izjeme, se morata soočiti z verjetno tezo, ki jo prinašajo »antidemokrati«: današnji red je red, ki se reproducira tako, da vsepovsod ustvarja izjeme, ki tako izgubijo svoj emancipatorični potencial. Ranci?ru in Badiouju bomo tako zoperstavili G. Agambena in J.-C. Milnerja, ki seštevku totalitarizmov prištejeta še demokracijo. Prispevek bo tako opozoril na aporije Vsega in ne-vsega v sodobnih ontološko-političnih teorijah.

V kratkem bo na tem mestu moč prebrati kratko predstavitev predavatelja.