[b]Dušan Rebolj: ORWELLOVO POJMOVANJE TOTALITARIZMA IN NJEGOVE IMPLIKACIJE[eb]

George Orwell se je predvsem s svojima knjigama �ivalska farma in 1984 v popularni zavesti uveljavil kot ena glavnih razsodnih instanc 20. stoletja o temi totalitarizma. ?e nič drugega, vsi poznamo ponesrečeni pridevnik »orwellovskiÂ, ki ponavadi označuje diametralno nasprotje vsega tistega, kar je ta avtor – vsaj po svojih trditvah – zastopal, v vsakdanjo govorico pa so zašla tudi imena njegovih literarnih izumov, kakršni so Novorek, Veliki brat, slogan »Nekatere živali so bolj enake od drugih« in tako dalje. Najprej bomo vzeli v precep nekaj Orewllovih ključnih tekstov in skušali razbrati, kaj si je pravzaprav predstavljal pod izrazom totalitarizem. Nato bomo razbrano koncepcijo kontekstualizirali z nekaj naključno izbranimi refleksijami Orwellovega dela, na primer s tezo Richarda Rortyja iz knjige Kontingenca, ironija in solidarnost, da so lahko besedila, kakršno je 1984, tvornega pomena za liberalno demokratično skupnost, saj večajo zavest o človeštvu kot kolektivu potencialnih žrtev trpljenja. Razmislili bomo tudi o kočljivi aktualni inkarnaciji Rortyjeve teze – namreč o utemeljevanju ameriških humanitarnih intervencij z orwellovskim internacionalizmom. Tu se bomo naslonili predvsem na pisanje Christopherja Hitchensa, med drugim avtorja Orwellove literarne biografije Why Orwell Matters, ki od 11. septembra 2001 naprej vsaj implicitno navdahnjen z Orwellovim angažmajem v španski državljanski vojni poziva k vojaškemu obračunavanju z islamskimi teokracijami.

Dušan Rebolj se ukvarja s filozofijo, popularno kulturo, politiko ter njihovim prepletanjem. Rad piše o filmu, predvsem za revijo Ekran in Slovenske novice, občasno predava na Delavsko-punkerski univerzi, je član uredniškega odbora publikacije Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti. Da ne umre od lakote, prevaja filme in knjige.