VII.letnik DPU
tema LJUBEZEN IN POLITIKA
šesto predavanje

"V predavanju obravnavam status moške in ženske seksualnosti v antični
atenski demokraciji. ?eprav ženske niso imele nobenih državljanskih
pravic, je bila ženska seksualnost ne samo priznana, ampak tudi globoko
prisotna v konstrukciji močnega moškega državljana. To se najbolje bere
v gledališču oz. na sceni, ki je eden od prostorov demokracije –
neposredne demokracije. �enska seksualnost je za moškega nevarna in
destabilizira (dekonstruira) moško državljansko identiteto, toda idealen moški mora obenem imeti nekatere elemente ženske identitete. �enska seksualnost je nevarna samo za moškega – moška seksualnost pa je nevarna za demokracijo, posebej homoseksualnost. Homoseksualna zveza za Atence pomeni – možno politično zaroto aristokracije. Zelo daleč smo od evropske idealizacije moške homoseksualnosti ... Oblast in avtoriteta žensk se pojavita tam, kjer ju pričakujemo najmanj – na področju užitka in na področju religije. Ljubezen, ki ni konceptualizirana izključno v seksualnosti, se pojavi, šele ko demokracije ni več ... ,Politična' ljubezen je torej izjemen fenomen v evropski zgodovini; le v redkih trenutkih in kontekstih ljubezen postane del političnega diskurza.
Sledijo analize antičnih diskurzov o ljubezni in politiki, vizualne ilustracije, analize trubadurskega diskurza in diskurza o ljubezni '68."

S v e t l a n a S l a p š a k je koordinatorka programov Antropologije
antičnih svetov in študije spolov na Fakulteti za podiplomski študij
humanistike (ISH). Hkrati na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete
v Ljubljani predava �enske studije in Balkanologijo. Je ena izmed petih
glavnih urednikov mednarodnega projekta Eastern and Central European
Literary History, ki ga vodi Univerza v Torontu, in sovodja
francosko-slovenskega projekta Antropologija antičnih svetov v okviru
bilateralnega programa znanstvenega sodelovanja Proteus. S svojimi
predavanji je med drugim gostovala na univerzah v Pragi, Bonnu,
Amsterdamu, Parizu (Paris I, Paris VII, College de France), Oxfordu, Harvardu in Yaleu. Je avtorica številnih del s področja klasičnih študij, ženskih študij in komparativistike ter glavna urednica strokovne in literarne revije [i]ProFemina[ei] (Beograd).

[b]Nasvidenje v naslednji revoluciji![eb]