Zgodovino marksizma že od časa njegove konsolidacije kot prepoznavnega teoretskega in političnega projekta spremlja zgodovina njegovih nekrologov. Redko kateri teoretični projekt je bil tolikokrat razglašen za mrtvega; in redko kateri je tako vztrajno preživel svoje pogrebnike. V zboru napovedovalcev smrti se je znašlo tudi mnogo glasov na levici: od Bernsteina vse do različnih sodobnih post-marksizmov. Pri tem je glavni predmet kritike pogosto marksistična teorija razreda in priviligiranje razrednega boja kot temeljne osi za razumevanje kapitalističnih družbenih odnosov. Izhodišča različnih kritikov so pogosto disparatna in medsebojno izključujoča. Kar jih druži, je sodba o neadekvatnosti marksistične socialne ontologije za razumevanje razvoja kapitalizma po Marxu.

S kritičnim prikazom nekaterih tipičnih argumetnov in argumentacijskih strategij, ki se v ta namen mobilizirajo, bom skušal pokazati na njihove pomanjkljivosti. Zgodovino kritik Marxov teorije razreda jemljem kot zgodovino napačnih branj tako samega Marxa kot tudi zgodovine kapitalizma. Tako se pot “korekcij” Marxa končuje z eksplanatornim deficitom glede na marksistični eksplanatorni model, s čigar kritiko se je začelo. Pri tem pa teoretsko zmedo hkrati spremlja tudi porazna politična dezorientacija.

Stipe ?urkovi? je absolvent germanistike in primerjalne književnosti na FF v Zagrebu.