Akutnost in amplituda trenutne gospodarske krize sproža splošni resentiment proti kapitalizmu. Večina kritik pa je nereflektiranih in se kot v preteklosti osredišča na zavračanje cenovnega mehanizma in zasebne lastnine produkcijskih sredstev, vnemar pa pušča pravih vzrok ponavljajočih se gospodarskih kriz, monetarno ureditev gospodarstva. Vsled prisotnosti radikalne negotovosti in tehnološkega napredka je kapitalizem podvržen poslovnim ciklom, a teorija realnih poslovnih ciklov ne more pojasniti ne pojavnosti velike depresije 1929-1933 ne sedanje gospodarske krize. Pravi razlog ponavljajočih depresij je izrojena finančna ureditev, zaznamovana s sistemom centralnega bančništva, fiat denarjem in sistemom delnih rezerv poslovnih bank. Sprega politikov, centralnih in poslovnih bankirjev je povzročila preoblikovanje pluralističnega, konkurenčnega liberalnega kapitalizma v karikaturo, izrodek monopolističnega finančnega kapitalizma. V nasprotju z videnji avstromarksizma rešitev ni v socializaciji finančnega kapitala, ampak v celovitem prestrukturiranju denarne ureditve. Poti sta dve; ukinitev centralnih bank in vrnitev na zlati standard ali radikalna liberalizacija monetarne sfere z denacionalizacijo denarja in uvedbo svobodnega bančništva.


Bernard Brščič je asistent na katedri za ekonomijo Ekonomske fakultete, kjer sodeluje pri predmetih s področja mikroekonomije, makroekonomije, zgodovine ekonomske misli in politične ekonomije.