PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA



torek, 23. maj 2006

21:30 - Torkovi literarni večeri
Branje z LUD Literatura

POEZIJA KLI?E GLASBO
[b]MAJA VIDMAR[eb] (poezija)
[b]BARBARA KORUN[eb] (poezija)
[b]ZLATKO KAU?I?[eb] (glasbena improvizacija na pesmi)

Briški tolkalec in improvizator Zlatko Kaučič, mednarodno priznani in uveljavljeni glasbenik, ustvarja glasbo ob prebiranju tistih pesmi Maje Vidmar in Barbare Korun, ki so ga še posebej vznemirile.

MAJA VIDMAR (1961) je otroštvo preživela v Novi Gorici, kjer je končala gimnazijo, v Ljubljani, kjer sedaj živi in dela, pa je nadaljevala šolanje na slovenistiki in primerjalni književnosti. e mlada se je izpostavila z revijalnimi objavami. Pesniški prvenec Razdalje telesa, ki je izšel leta 1984, je slovenska kritika zelo dobro sprejela, pesmi pa so avtorico označile za erotično pesnico. Način vezave, druga zbirka, je iz leta 1988. Ihta smeri, izbor iz prvih dveh zbirk, pa je izšla leto kasneje. Leta 1991 je sodelovala v almanahu Prelivanja. Njena poezija je prevedena v hrvaščino, srbščino, italijanščino, angleščino, nemščino. Maja Vidmar sodeluje na slovenskih literarnih večerih in festivalih, kot predstavnica slovenske poezije pa tudi v tujini. Po daljšem premoru ji je leta 1998 pri Novi reviji v zbirki Samorog izšla tretja pesniška zbirka Ob vznožju, spremno besedo je prispeval Dane Zajc. Lani pa je pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph ugledala luč sveta nova pesniška zbirka Maje Vidmar, naslovljena Prisotnost. Maja Vidmar je bila z njo nominirana za Veronikino nagrado, prejela pa je Jenkovo in nagrado Prešernovega sklada.

BARBARA KORUN je na pesniško sceno stopila s prvencem Ostrina miline in zanjo prejela nagrado za najboljši prvenec leta. Leta 2003 je pri Društvu Apokalipsa v zbirki Fraktal izdala zbirko kratke poetične proze in pesmi v prozi z naslovom Zapiski iz podmizja. Lata 2004 pa ji je založba Nova revija izdala zbirko pesmi Razpoke v zbirki Samorog. Profesorica slovenščine vodi literarne večere Besedovanja v Cankarjevem domu ter v Celici na Metelkovi, sodeluje v uredniškem odboru pri reviji Apokalipsa. Njene pesmi so objavljene v različnih antologijah, prevedene so v tuje jezike; udeležuje se pesniških branj tudi v tujini.

ZLATKO KAU?I?
»Tolkalec Zlatko Kaučič je eden izmed tistih glasbenih kreativcev, umetnikov, ki nenehno stremijo po novem, navdihujočem in nekonvencionalnem. Spada v avtohtono in obenem pri nas skorajda izumrlo vejo drznih glasbenikov, ki jih je podrepna, mala Slovenija prezrla. V pomanjkanju razumevanja v matični deželi je Kaučič večkrat romal v tujino, se tam veliko učil, ustvarjal, muziciral ter spoznaval somišljenike iz raznovrstnih glasbenih logov, ki so razumeli njegovo samosvojo lirično umetniško senzibilnost. Ta je postala sestavni del zvočnega izraza številnih svetovnih mojstrov džezovske godbe in improvizacije, denimo pokojnega velikana sopranskega saksofona Stevea Lacyja. Srž njegove godbe temelji na kreativi kot ključnem postulatu njegovega ustvarjanja. Ta izvira iz multikulturnosti v umetnosti, iz umetniškega izraza, ki ne pozna meja in omejitev, temveč temelji na srečevanju. Zlatko ga udejanja tako v zasedbah manjšega intimnega formata (duo, trio ali kvartet) kot tudi v orkestrskih delih. Pri tem lahko posega v polja drugih umetnosti kot viru inspiracije, s svojo glasbo barva glasbene palete v slikarski maniri ali pesniška občutja zliva v godbeni jezik (kot so njegove odslikave poezije briškega rojaka Alojza Gradnika in kraške sorodne duše Srečka Kosovela).
V zadnjih letih je Kaučiča nemirni kreativni duh vodil do številnih mednarodnih sodelovanj, med njimi z vrhunskim violinistom Alexandrom Balanescujem (vodjo Balanescu Quarteta) in pionirjem evropskega svobodnjaškega jazza, saksofonistom Petrom BrA¶tzmannom. Zlatko Kaučič tudi imenitno poučuje in prenaša svoje izkušnje na mlajši rod v svojem večjem ansamblu Kombo, plemeniti godbo mlajšega domačega jazzovskega strunarja Sama Šalomona, ob tem pa vedno bolj ob raznorodnih zvokih številnih glasbenih tradicij sledi zvenu in odmevu poezije. Tako se je v nedrjih njegove glasbe lani znašla poezija Jureta Potokarja, Srečka Kosovela, Milana Dekleve in Nevina Birse ..., letos pa poezija primorskih pesnic Maje Vidmar, Vide Mokrin Pauer, Vite erjal Pavlin in Mojce Maljevac v projektu Primorske pesnice.« (Luka Zagoričnik)



« nazaj


MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz