PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA



sobota, 11. marec 2006

21:00 - Festival Rdeče zore
Filmski in video program Zajebavanje s spolom

[b]ZAJEBAVANJE S SPOLOM – DEVET KRATKIH VIDEOV PO IZBORU KARE LYNCH[eb]

Zajebavanje s spolom izziva meje med različnimi spolnimi identitetami in uprizarjanji spola. Queerovski video in filmski program vključuje dela lezbičnih, gejevskih, bi in trans avtorjev/avtoric, ki govorijo o natetih skupnostih, saj so bili filmi posneti zanje. Spolnost in spol uprizarjamo v vseh kulturah, zato program izpostavlja načine na katere gradimo identitete bodisi znotraj bodisi izven naših družbenih/zgodovinskih kontekstov. Izbor videov in filmov izpostavlja dela, ki razuma ne ločijo od čustev in čutenja, pa naj bo njihovo sožitje v posameznih telesih še tako nenavadno in okorno. Zajebavanje s spolom je resno, igrivo in neposredno utelešenje želja. Esej se nadaljuje tukaj.

Video program Zajebavanje s spolom je kara lynch pripravila za konferenco Transgressing Gender: Two Is Not Enough for Gender (E)quality, ki je potekala v Zagrebu med 7. in 9. oktobrom 2005.

[i]Program (56'):
Liz Rosenfeld: Untitled (Dyketactics Revisited) (7', 2005, ZDA)
Kai Lin Xue: Her (10', 2003, Kanada)
Paula Cronan in Juliana Snapper: Whitey Tighties II (4', 2005, ZDA)
Soraya Odishoo: Shey Unveiled (8', 2003, ZDA)
Margarita Valencia, La Linea: Hairytales (', 2004, Španija/Mehika)
Liss Platt: Long Time Coming (5', 2005, Kanada)
Randy Eisenberg: Speak Up (3’, 2004, ZDA)
Emily Roysdon: Social Movement (7', 2005, ZDA)
Ivan Montforte: And I’m Telling You (3’, 2005, ZDA)[ei]

Vsi filmi so v angleškem jeziku (ali brez besed) in brez slovenskih podnapisov.


[b]Liz Rosenfeld: Untitled (Dyketactics Revisited)[eb]
(7', 2005, ZDA)
V dvoumni urbani utopiji telesa prosto drsijo… ali pač ne? Posnet na 16mm trak in deloma posnet z digitalno kamero nas nenaslovljeni video vodi v prostor, kjer obstoj teles ni odvisen od družbenih norm. Sanjava pokrajina, androgine figure, koža in beton; zamaskirana fantazija o nestalnih in spremenljivih formah. Spogleduje se z zgodovino in zre v prihodnost. Untitled je poklon Barbari Hammer in njenemu filmu Dyktactics iz leta 1974.

[b]Kai Lin Xue: Her[eb]
(10', 2003, Kanada)
Her je meditacija o spolnih fantazijah in osamljeni ljubezni. ?rnobel (na Super8 posnet) eksperimentalen film z izvirno glasbo, ročno obdelanim filmskim trakom in spretno montažo.

[b]Paula Cronan, Juliana Snapper: Whitey Tighties II[eb]
(4', 2005, ZDA)
Kaj vse lahko najdeš v moških boksaricah! Whitey Tighties II je norčavo šlatanje neke roke po nekih boksaricah, ki zakrivajo in v razporku razkrijejo nepričakovano… Gre za predelavo filma Whitey Tighties iz leta 2001, v katerem je bil video s šlatanjem projiciran nad Julianino glavo, ona pa je medtem zapela oba dela Mozartovega dvorjenja La ci darem la mano. Whitey Tighties II spremlja izvirna glasba J. Snapper oz. radikalna elektronska predelava zvočnega utrinka iz Passolinijevega filma SalA3.

[b]Soraya Odishoo: Shey Unveiled[eb]
(8', 2003, ZDA)
»Dečka po imenu Shey Oliver sem spoznala pred dvema letoma, ko se je na potovanju po Vzhodni obali ZDA za teden dni zatekel v našo stanovanjsko skupnost v New Yorku. Preden se je Shey vrnil v Belligham (država Washington), da bi nadaljeval študij fotografije, sem posnela njegovo zgodbo. To je zgodba mnogih transspolnih ljudi, ki nimajo finančnih sredstev niti realnih možnosti, da bi operativno spremenili spol. V intervjuju Shey pravi, da mora svoji okolici nenehno pojasnjevati, da njegove prsi še ne pomenijo, da je ženska; pravi, da je utrujen. Ob tem »poslanstvu« se je Shey naučil svoje prepričanje in občutke precej natančno artikulirati.«

[b]Margarita Valencia, La Linea: Hairytales[eb]
(3', 2004, Španija/Mehika)
Na Mednarodni dan bradatih žensk se La Barbura odpravi v mesto...

[b]Liss Platt: Long Time Coming[eb]
(5', 2005, Kanada)
»Long Time Coming je žanrska reinterpretacija mojega najljubšega športa (in kanadskega nacionalnega razvedrila) v obliki queerovske porno melodrame. Vse zvočno in slikovno gradivo je iz Stanley Cup finalov iz leta 2004 (Calgary proti Tampa Bayu).« Spretna montaža možato tekmo sprevrne v demonstracijo zapeljevanja. Ples hokejistov se stopnjuje k vse tesnejšim in vse bolj grobim telesnim stikom in nezadržno se približujejo vrhuncu – ne izostane niti obvezni »money shot«.

[b]Randy Eisenberg: Speak Up[eb]
(3’, 2004, ZDA)
Dve ženski z vetrom v laseh se v stilu holivudskih dram prepirata na prelepi morski obali…

[b]Emily Roysdon: Social Movement[eb]
(7', 2005, ZDA)
Video dobesedno in metaforično prikazuje priprave na predstavo in postavljanje odrskih rekvizitov. Ukvarja se s spominom – kaj in kako pomnimo – kot tudi z arhiviranjem in družbenimi gibanji. »Premišljujem o tezi, da telesa težijo k stabilnosti; o tezi, da želja »nedosledno« beleži trenutke izrazitega užitka ali bolečine. (…) Namen projekta je istočasno postavljati oder in igrati predstavo, da bi v sočasnost ponavljajočih se gibov lahko zajeli uprizarjanje spola in spomina. Na ta način svojo prisotnost nenehno dokumentiramo in postavljamo spomenik svoji vztrajnosti.«

[b]Ivan Montforte: And I’m Telling You[eb]
(3’, 2005, ZDA)
Pevec gospela spoštovani publiki v slovo zapoje pesem And I'm Telling You.

ivljenjepisi

[i]Liz Rosenfeld[ei] je svojo umetniško prakso izurila s kolektivnim izobraževanjem, direktnimi akcijami in s sodelovanjem v različnih skupnostih. Po končanem študiju novih medijev na Hampshire College je delala kot galeristka v prostorih za sodobno umetnost v New Yorku, potem pa je študij nadaljevala na The School of the Art Institute of Chicago na oddelku za odrske umetnosti. Je soustanoviteljica čikaških umetniških tandemov Keep Coming in Currency Exchange, s katerima je v preteklih letih pripravila kar nekaj predstavitev še neuveljavljenih umetnikov in umetnic.

Režiserka in producentka [i]Kai Ling Xue[ei] je odrasla v Hualienu na Tajvanu. Leta 1997 se je preselila v Vancouver, da bi tam uresničila svoje sanje in postala interdisciplinarna umetnica. Njena dela se ukvarjajo s spolnostjo, spolom in rasnimi vprašanji. Doslej je sodelovala na festivalih in bienalih v Aziji, Evropi, ZDA in Kanadi.

[i]Paula Cronan in Juliana Snapper[ei] sta se spoznali v glasbeni skupini Cypher in the Snow leta 1998. Odtlej skupaj pripravljata različne intermedijske instalacije, videe in spektakle, s katerimi sta gostovali na Vzhodni in Zahodni obali ZDA pa tudi v Evropi. Juliana poje eksperimentalno operno glasbo in o njej piše. Paula dela kot vizualna umetnica in glasbenica ter rada surfa z ekipo Shredder. ivita v San Diegu v Kalifornija.

[i]Soraya Odishoo[ei]: »Sem njujorčanka, hči osnovnošolskega učitelja in medicinske sestre. Za film sem se začela zanimati na School of Visual Arts. Snemanje Shey Unveiled in intervju s Sheyem sta bila za moje razumevanje transspolnosti zelo pomembna. Zadnje čase zelo malo snemam in večino časa preživim pri igralskih nastopih, pri nastajanju dokumentarnih filmov, produkciji in tehničnih vidikih filma in gledališča.«

[i]Margarita Valencia Triana – Magui[ei] je pisateljica, umetnica in filozofinja. Je članica interdisciplinarne skupine umetnikov in teoretikov iz Tijuane v Mehiki in iz San Diega v Kaliforniji z imenom La Linea. Magui študira v Madridu v Španiji in še naprej piše svoj hipertekstualni blog Mis Violencia.

Videi, filmi, fotografije, spletne strani, performansi in instalacije [i]Liss Platt[ei] združujejo osebno pripoved, kritično analizo, humor in politike spola. Raziskujejo, kako različne reprezentacije (v popularni kulturi, subkulturah, umetnosti) usmerjajo naše razumevanje naše vloge v svetu. Študij na University of California je Liss končala leta 1992 in zatem sodelovala v študijskih programih njujorškega muzeja za sodobno umetnost Whitney. Leta 2003 je filmska delavnica Millennium v New Yorku pripravila retrospektivo njenih videov in filmov. S samostojno razstavo in performansom je gostovala v Calgaryju v galeriji Stride. Liss Platt piše za revije o novih medijih, dela kot kuratorka in tudi kot svetovalka za neodvisne medijske organizacije.

[i]Randy Eisenbergf[ei] počne vse: piše, režira, producira, ureja in igra. Dela neodvisne digitalne video filme. »Z neodvisnim mislim nizkoproračunsko. Z nizkoproračunskim mislim na delo brez sredstev. Hočem reči, da vem, da me na festivalu Sundance ne bodo pogrešali.«

[i]Emily Roysdon[ei] se giblje med Los Angelesom in New Yorkom. Je interdisciplinarna umetnica, ki se posveča jeziku, gestam in spominu. Ureja feministično in queerovsko revijo LTTR, je soustanoviteljica plesno-protestne skupine Dykes Can Dance. Izobraževala se je v študijskih programih muzeja Whitney in kasneje študirala na University of California v Los Angelesu. Razstavljala je v The Freedom Salon (Deitch Projects, New York), Art in Genderal (New York), MIT-List Visual Art Center (Cambridge) in v Centru za sodobno umetnost v Vilni (Litva).

[i]Ivan Monforte[ei] (r. 1973) prihaja iz MA©ride v Mehiki in živi v Long Island City v New Yorku. Študiral je na University of California v Los Angelesu, na New York University in Skowhegan School of Painting and Sculpture. Monfortova interdisciplinarna dela gradijo na preprostih gestah in uporabljajo jezik čustev kot strateško orodje za obravnavo izgube, žalovanja, iskanja ljubezni, pa tudi družbenih reprezentacij spola, rase in spolnosti. Holland Cotter je v New York Timesu njegovo delo opisal kot »čudno in lepo«. Gledalcu in gledalki dopušča, da se na predmete, podobe ali performanse odzoveta razumsko in čustveno obenem.



« nazaj


MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz