Prvega maja Retrovizor ponovno v mestu!
Novi, majski Retrovizor prinaša novo obliko in poslanstvo; če je v preteklosti Retrovizor postal sinonim za raziskovanje nekonvencionalnih, žanrskih in solipsističnih filmskih izrazij, se bo tokrat posvečal nekaterim zanj 'esencialnim' vprašanjem filma: politiki filmskih reprezentacij, razmerju med dominantnimi in 'minornimi' kinematografijami, filmu 'Tretjega sveta', nevidnim zgodovinam filma in še mnogočemu drugemu ...

Obuditev Retrovizorja proslavljamo z meta-filmskim esejem Los Angeles Plays Itself ameriškega filmskega zgodovinarja in teoretika Thoma Andersena, ki nas bo vpeljal tudi v preostanek majskega programa. Andersenov film je materialistični kolaž hollywodskega pogleda na samega sebe, njegovih reprezentacij utopičnega prostora in časa, dialektične urbanistike in politike popularne kulture. Poleg Los Angeles Plays Itself bomo videli še en Andersenov kulturno-zgodovinski prispevek, ki se ukvarja s 'tovarno iluzij' - Red Hollywood iz leta 1995, ki ga je Andersen podpisal skupaj s francoskim filmskim teoretikom NoA«lom Burchem. Film raziskuje politiko Hollywooda v bolj konkretnih zgodovinskih danostih - ukvarja se z levičarskim avtorji, ki so bili v paranoičnih 50-ih letih pregnani iz filmske industrije. Prav v kontekstu političnega pregona filmskih avtorjev pa je nastalo tudi ključno delo ameriškega neorealizma in političnega filma, Salt of the Earth Herberta J. Bibermana, ki je hkrati zagotovo tudi najboljša ilustracija Andersenovih kulturno-zgodovinskih tez.

A Salt of the Earth ni edini film, ki ga Andersen citira v obeh svojih delih. V eklektični množici referenc smo izbrali še tri druge, ki jih Andersen ne spoštuje le zaradi 'realizma' in samo-refleksije v njihovem pogledu, temveč tudi zaradi anjihove avtorske integritete. Altmanov Long Goodbye je eno izmed osrednjih 'kontrakulturnih' del 'Novega Hollywooda' sedemdesetih let, ki na edinstven način sublimira subverzivni potencial žlahtne 'črne' fikcije Raymonda Chandlerja, tako, da jo prevede v politično realnost aktualnega obdobja. Killer of Sheep je drugi, zanemarjeni biser ameriškega neorealizma in hkrati eden najbolj avtentičnih filmskih glasov afro-ameriške skupnosti, ki s svojim humanizmom in poetičnostjo sesuva vse trdovratne kulturne stereotipe o življenju in identiteti črnih Američanov. Gone in 60 Seconds H.B. Halickija je navidez najbolj konvencionalno in žanrsko kodificirano delo v pričujočem izboru, v katerem pa Andersen prepozna nekatere bistvene avantgardistične poteze: â€oHalicki realizira sanje Dzige Vertova ... anti-humanistično kinematografijo teles in strojev v gibanju. Njegova materialistična mojstrovina je prvi manifest za film deklarirane destrukcije."

Na koncu pa se Retrovizor pokloni še Richardu Fleischerju, enemu najbolj mnogostranskih avtorjev v zgodovini filmske umetnosti, ki nas je zapustil 25-ega marca. Fleischerjevo 'avtorstvo' preizprašujemo z enim njegovih najbolj uspelih del, 10 Rillington Place in avtorskim posvetilom.

Vabljeni!

zapisi:

Los Angeles Plays Itself
Salt of the Earth
addendum: Pismo Howarda Hughesa, 18 marec, 1953
The Long Goodbye
Killer of Sheep
Hommage Fleischer: Just Tell Me When To Cry
povezave:

Los Angeles Plays Itself:

http://www.cinema-scope.com
http://www.chicagoreader.com
http://www.villagevoice.com
Red Hollywood:

http://www.chicagoreader.com
http://www.villagevoice.com
Salt of the Earth:

http://www.archive.org
http://www.hepdigital.com
http://www.organa.com
http://www.library.csi.cuny.edu
The Long Goodbye:

http://www.jigsawlounge.co.uk
Killer of Sheep:

http://www.imagesjournal.com
http://www.cinescene.com
http://filmjourney.weblogger.com
Gone in 60 Seconds:

http://www.cinema-scope.com


uprava@retrovizor.si | RSS