Sedef se od svojega nastanka, leta 2004, posveča glasbeni tradiciji sevdalink. V tem času so razvili lasten prepoznaven pristop do aranžiranja in izvajanja te glasbene zvrsti, kjer vpletajo elemente flamenca, jazza, klasike in sodobne glasbe. Sevdalinka je ljubezenska pesem (izhaja iz turške besede »sevdah«, ki pomeni ljubezen) in največkrat opeva neušlisano ljubezen, hrepenenje, kar pa še najbolje pride do izraza ob prepletanju zvoka šestih (dvanajstih!) strun z melanholično barvo vokala.
Skupina je v treh letih delovanja in nastopanja zabeležila tudi nekaj pomembnejši koncertov kot so: festival FIMU v Belfortu, (Francija)l.2005, koncertu v Kulturnem domu Romero Haus v Luzernu (Švica)l.2007, nastop na festivalu Lent, l.2007, ter na festivalu sevdalink v Avditoriju Portorož l.2004.
V letu 2007 je skupina posnela tudi svoj prvi CD, ki je novembra izšel pri založbi Goga. Izid zgoščenke je bil pospremljen z manjšo promocijsko turnejo (Gledališče Koper, K.D. Kamnik, KUD France Prešeren v Ljubljani, Kibla v Mariboru).
Glasbeniki iz skupine Sedef in glasbeni gostje so prav tako (bili) udeleženi pri naslednjih glasbenih skupinah: Vali, Aritmija, Sami sveti, Evala, Amala, Brizani project, Sabahbluz, Space trippers, Elevators, Elvis Jackson itd…

»Skupina Sedef goji poseben odnos do sevdalink. Vsak njihov nastop je polna posvetitev življenja in glasbe tisti skrivnostni zmesi ljubezni in strasti, ki jo v sebi nosi turška beseda »sevdah«. V sevdalinkah se srečujeta stara ljudska pesem in orientalska glasba, kakor klic prostosti v odmevu njenih spon. Vsaka sevdalinka v izvedbi Sedefa je kakor prekipevajoči val zanosa, ki se iz vrtincev trpljenja spet prevesi v vzpenjanje hrepenenja… Kljub najhujšim padcem in nečloveškemu trpljenju, ki odmeva skozi senčne balkanske doline, ta pesem postaja in ostaja hvalnica življenju, ljubezni in človečnosti. Stari arabski zdravilci so z besedo »sewda« poimenovali »črni žolč«, ki uravnava čustveno življenje. »Sedef« pomeni notranjost biserne školjke, v kateri se prežemajo bujna melodija, sproščeni ritem in njen liričen glas. ?e je skupina školjka, je njihova glasba biserni lesk nad teminami, ki se skozi upanje svetlika v novo zaupanje…«
Janko Rožič