PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA

ponedeljek, 15. december 2008

19:00 - Filmski krožek Retrovizor in DPU
UMBRACLE

V filmu Umbracle (1970), tretjem celovecercu enigmaticnega katalonskega reziserja Pere Portabella, je pristno unheimliche prisotno na takorekoc vsakem koraku in na vseh ravneh filma, na pogled nakljucnega kopicenja mnogoznacnih podob in filmskih idej, ki sicer ne skrivajo svoje provenience v filmskem nadrealizmu. A pod drobnogledom se v tem kopicenju razkrijejo obrisi politicne in filmske izjave, naperjene zlasti proti frankisticni diktaturi, a tudi proti "konvencionalnemu" diskurzu narativnega filma, njegovi teznji k enotnosti, enoznacnosti in utrjevanju simbolnega reda - ta v Portabellinem svetu seveda predstavlja estetsko formo, podaljsek in instrument ideologije, ki ga je potrebno z vsemi sredstvi razbiti, razstaviti in odtujiti gledalcevemu uzitku in pricakovanjem. Prej kot zgolj narativno figuro srhljivega, tesnobnega ali nedoumljivega, lahko vpeljavo nedomacnega v Umbracle tako razumemo kar kot modus operandi filma v dolocenem okvirju zgodovinskih in politicnih nujnosti.

Umbracle ponuja nesteto moznosti za razbiranje povezav in analogij med lastnimi filmskimi postopki in realnostjo, iz katere izhajajo. A ce so te povezave - kot se utegne zazdeti - v veliki meri prepuscene arheoloskim interpretacijam, je vseeno mogoce razlociti vsaj dve topoloski markaciji, ki film obenem lokalizirata in zacrtata njegove politicne intence. Na prvem mestu je dokumentarno porocilo o cenzuri v spanskem filmu, pogovor s tremi avtorji in kritiki, ki razjasnijo njeno zgodovino, pogoje in nujne paradokse. Drugo, gonilno os filma pa predstavlja angleski igralec Christopher Lee, arhetipska "sveta posast", sinonim filmske Drakule in same gotske srhljivke. V Umbracle Lee, podobno kot v Portabellinem prejsnjem filmu Cuadecuc, vampir, znova zavzema mnozico vlog - Lee kot eksistencialni tujec, Lee kot Drakula, Lee kot Lee, Lee kot interpret E. A. Poeja, Lee kot krokar, Lee kot interpret samega sebe itd. ... Ponovno tudi prebira odlomke iz Stokerjevega romana in ponovno zavzame tudi oder: prepeva operne komade, pohujsljive ljudske napeve, predvsem pa recitira na svoj neponovljivo magistralen nacin Poejevega Krokarja: ta s svojo domala nemo in neznosno prisotnostjo, s svojo vsevednostjo in vsevidnostjo, s slutnjo cloveskega v zivalskem, s sledovi intence v indiferentnem seveda utelesa sam pojem nedomacnega, ko se to utelesi v doloceni  lahko bi rekli kar dialekticnipodobi, nemara kar podobi ozivele ptice iz zooloskega muzeja iz zacetka filma.


(možne rezervacije!)
« nazaj

komentarji







ODPRTO 2024
 Odprto kliče, odpiramo Gromko! Odprto, koronsko dete, se iz poletja premika v jesen. Prej koncerti na dvorišču, a zdaj zaradi mnogoterih dejavnikov ponovno v dvorani. In ker smo letos k...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz