Kultisti bodo za The Prisoner, serial, ki je na britansko televizijo udaril septembra l. 1967 in dobrih pet mesecev – dokler ga niso ubile študijske kravate – begal, iritiral in fasciniral množice, ki so pričakovale se en hladnovojni špijunski derivat, dobile pa subverzivno sestavljanko brez jasnih narativnih ali etičnih koordinat, v en glas trdili, da gre za najboljšo teve nanizanko vseh časov – še več, za ustvarjalni zenit forme, ki jo ponuja sam medij.

The Prisoner je, jasno da, tudi in predvsem Patrick McGoohan, njegov scenarist, producent, občasno tudi režiser, vedno pa glavni igralec, avtarkični avtor in obenem enigmatični No. 6, ex-agent, ki se znajde v Vasici, v idiličnem in pitoresknem obmorskem gulagu, kamor brezimna, brezoblična in akuzmatična Oblast odpošilja svoje nasprotnike, v nadrealističnem minimundusu realnih dimenzij, a izkrivljenih perspektiv, v psihadeličnem simulakru, ki je prepreden z optičnimi utvarami, nevidnimi pastmi, vsevednimi očmi in ušesi ter ozaljšan z velikobratskimi maksimami, ki diktirajo konsenzualno halucinacijo harmonije in samozadostnosti ...

Od Patricka McGoohana, ki je prejšnji teden naposled in dokončno ubežal drugam, in njegove unikatne stvaritve se Retrovizor poslavlja s prvima dvema epizodama, s pilotskim The Arrival ter nadaljevanjem Chimes of Big Ben, ki začrtata tako simbolne, kot tudi fizične koordinate ujetnikovega sveta. Be Seeing You!

"Na vrhuncu hladne vojne v jugovzhodni Aziji je britanska televizija povrgla najbolj čudno, najbolj hermetično in najbolj s simbolizmom naphano dejanje pop kulture stoletja - to je bila serija The Prisoner. /.../ Ultimativna uganka brez rešitve - tako kot življenje samo, kot pravijo - in brez dvoma najbolj čistokrven izraz špijonaze kot abstraktne oblike masovne histerije, ki izkušnjo totalitarizma zreducira na njeno ključno sestavino: paranoidno merjenje moči."
Michael Atkinson, The Village Voice