PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA







sreda, 10. junij 2009

21:00 - Defonija
FRODE GJERSTAD / PAAL NILSSEN-LOVE (Norveka)

Frode Gjerstad - saksofoni, klarinet

Paal Nilssen-Love - bobni, tolkala

Gjerstad:

http://frodegjerstad.com/

Nilssen-Love:

http://www.paalnilssen-love.com/

Duo, v katerem nastopata izključno pihalec in tolkalec, sta kot nadvse intrigantno in zelo posebno kombinacijo v jazzu sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja pionirsko in revolucionarno vzpostavila John Coltrane in Rashied Ali. V naslednjih desetletjih so nadaljevalci svobodnejših strujanj postavljali nove in nove peklenske standarde – in danes takšni dui pomenijo prav posebno koncertno poslastico, s svojo zvočno nazornostjo pa velik izziv tako za nastopajoča kakor za občinstvo. Seveda se mu ne more izogniti niti Defonija.

Poleg duov, v katerih Peter Brötzmann občasno nastopa in snema bodisi z omenjenim Alijem ali Hanom Benninkom, poznamo, recimo, vsaj izjemne koncerte in albume, na katerih igrata Fred Anderson in Hamid Drake. Junijski Defoniji v Gromki prav tako pomenita vrhunsko predstavo v dvoje – poleg Marca Eneidija, kalifonijskega prebega na Dunaj, in Donalda Robinsona, ki še kar vztraja na ameriškem zahodnem obrežju, nas znova obišče še en par, ki skupaj igra že zelo-zelo dolgo. Kakor je bil namreč Fred Anderson v svojem slavnem čikaškem klubu Velvet Lounge svojčas mentor rosno mlademu Drakeu, tako sta tudi nocojšnja gosta prvič igrala skupaj, ko je bilo tolkalcu komaj 15 let. Tako učitelj kakor učenec sta danes v obeh primerih svetovno znana mojstra.

Ko sta obadva v zasedbi tria (Frode Gjerstad Trio) – z njima je močno basiral Øyvind Storesund – leta 2002 dva večera zapored brezkompromisno, predano in iskreno igrala v Gromki, sta tako Delova priloga »Polet« kakor Mladina špil pozneje, konec tistega leta razglasila za jazzovski dogodek leta.

Nenadkriljivi bobnar in tolkalec Paal Nilssen-Love, rojen 24. decembra 1974 v Moldeju na Norveškem, je odraščal v jazzovskem klubu, ki sta ga v Stavangerju vodila njegova starša. Kar sam od sebe je že kot fantek redno igral bobne v zaodrju, poslušal veščake, vadil in se kalil. Z začetkom devetdesetih je začel tvorno oblikovati stavangersko sceno, še največ v družbi s trobentarjem Didrikom Ingvaldsenom in svojim »drugim očetom« Frodejem Gjerstadom. e takrat si je Nilssen-Love začrtal svojo posebno radikalno, tvegano pot in ko se je vpisal na univerzo v Trondheimu je bil, star nepolnih dvajset let, glasbeno prepoznan že po vsej kraljevini.

S kvartetom Element leta 1993 se začne novo obdobje v njegovem življenju in delu. Glasbeno namreč Element pomeni območje, v katerem se Paal giblje še dandanašnji, saj sta v zasedbi sodelovala tudi njegov alter-ego, silni basist Ingebrigt Håker Flaten in kreativni pianist, posebnež Howard Wiik. Tedaj je začel Paal med drugim sodelovati še s Chrisom Potterjem in Iainom Ballamyjem. Leta 1996 se Nilssen-Love preseli v Oslo in kmalu zaigra v skupinah kakor so Vindaloo, SAN, Håkon Kornstad Tio, The Quintet, s Frodejem Gjerstadom pa osnujeta slavni trio. Poleg tega se tudi povsem osamosvoji in začne produktivno pot s sosedi, švedskimi muzičisti – najde se zlasti s pianistom Stenom Stendallom in pihalcem Matsom Gustafssonom.

Leta 1999 izvede svoj prvi solističen nastop na bobnih, in od tedaj postane takšno delo stalnica na njegovem repertoarju. »Vsak muzičist mora vsake toliko predstaviti svoj solističen koncept,« zatrdi, njegov album Sticks and Stones leta 2001 založi renomirana založba Sofa Records, kritiški odziv pa je izjemno naklonjen.

Današnja Paalova ponudba obsega naslednje znane skupine, med katerimi smo jih večino slišali tudi pri nas – v Ljubljani, Mariboru in Cerknem: Atomic, School Days, The Thing, Frode Gjerstad Trio, Sten Sandell Trio, Scorch Trio, Territory Band, FME in razni dui, poleg pričujočega Paal rad nastopa še s pihalci Kenom Vandermarkom, Johnom Butcherjem, Matsom Gustafssonom, orglavcem Nilsom Henrikom Asheimom in nojzerskim čarodejem Lassejem Marhaugom.

Seveda ne gre pozabiti, da je Paal Nilssen-Love tudi reden član vrhunske jazzovske skupine Peter Brötzmann Chicago Tentet.

Paal je že pri svojih tridesetih postal eden izmed najbolj iskanih jazzovskih bobnarjev na svetu. Njegovo ime zasledimo že na več kot 70 albumih, ves čas je na poti in postaja nepogrešljiv gost znamenitih festivalov in klubov pa Evropi, ZDA in na Japonskem. Poleg tega s kolegicami in kolegi v Oslu vodi zgleden festival improviziranih godb po imenu All Ears, načrtuje pa tudi svojo lastno založbo za izdajo vinilnih gramofonskih plošč.

Ko je Pat Metheny s Paalom igral na festivalu v Moldeju, je na tiskovni konferenci izjavil: »He is simply one of the best new musicians I've heard during the latest years!« In ko je Paal na istem festivalu nekoč nastopil v devetih (9!) različnih zasedbah, je Dan Quelette, dopisnik referenčne jazzovske revije Down Beat zapisal tole: »His week at Molde proved the revelation: Nilssen-Love is one of the most innovative, dynamic and versatile drummers in jazz!«

Najnovejši bend, s katerim Paal zadnje mesece navdušuje občinstvo po svetu, je offonoff, strunsko-bobnarski stampedo, v katerem sodelujeta še kitarist Terrie Ex (The Ex) in basist Massimo Pupillo (Zu).

Paal Nilssen-Love junija kandidira tudi za prestižno glasbeno nagrado Nordijskega sveta.

Enainšestdesetletni Frode Gjerstad je samosvoja in dobesedno očetovska figura. V razdobju, ko smo norveški jazz poznali predvsem s posnetkov založbe ECM in po popularni "garbarekovščini", je ta titanski pihalec že suvereno gojil svoboden, radikalnejši zven. Ni pa bilo vselej lahko, saj je kot mladenič dolgo okleval med trobento in saksofonom, razmišljal pa je tudi o eksilu na Švedskem.

Leta 1975 je začel v rodnem Stavangerju nastopati s klaviaturistom Eivinom Onejem Pedersenom. Skupaj sta zakorakala precej globoko na svoje, a vse do leta 1981, ko je srečal britanskega tolkalca Johna Stevensa, Gjerstad pravzaprav ni vedel, kam bi s sabo. Naslednje obdobje je bilo optimalno, pa čeprav je ime Frodeja Gjerstada še zmerom precej podcenjeno. Do leta 1996, ko so v Oslu odprli danes slavni klub Blå, je igral prejkone zgolj na tujem. S Stevensom je igral do njegove prerane smrti leta 1994, še največ v družbi z basistom Johnnyjem Dyanijem - imeli so krasen trio Detail (ko je Dyani leta 1984 preminil, ga je v triu zamenjal Kent Carter).

Frode je doma, ko so se razmere zboljšale, zbral večji bend, v katerem je z mladimi gojil tudi elektrofonijo, raperstvo, DJanje in moderne rockovske prijeme. Deluje še danes, njegovo ime pa je identično glasbeni založbi, ki jo vodi Frode Gjerstad - Circulasione Totale. V kombinaciji free jazza, svobodne improvizacije, skrečanja in svojevrstnega hip-hopa se zbere tudi do 15 ljudi!

Tudi omenjeni trio, s katerim sta obadva s Paalom, zraven njunu pa še Øyvind Storesund, že enkrat gostovala na Metelkovi, je star že dobro desetletje. Fantje so v njem posneli kopico izvrstno sprejetih albumov, predvsem pa navdušili s svojo neustavljivo energijo.

Frode Gjerstad nesebično razdaja svoje široko znanje in prav takšno dojemanje muzike. Izjemno aktiven je tudi v Norveški jazzovski federaciji, je tudi član izvršnega odbora v Norveški federaciji za sodobno glasbo. Ko je bil leta 1997 izvoljen za jazzovskega muzičista leta na Norveškem, je bil del priznanja tudi zasedba po lastni izbiri. Gjerstad je tedaj rekel: Hočem igrati z Williamom Parkerjem in Hamidom Drakeom. Obadva sta tudi rade volje in dobesedno čez noč priletela v Oslo in počastila priljubljenega kolega. V naslednjih letih je s triom nastalo nekaj posnetkov, brez katerih ni sodobne jazzovske diskoteke.

Pomembna figura za Frodejevo muziciranje je tudi ameriški pianist Borah Bergman. Z njim je večkrat nastopil v duu, kmalu sta se jima kdaj pa kdaj pridružila še pihalca Evan Parker in Peter Brötzmann.

Sploh je po tonski moči Frode Gjerstad eden izmed redkih na svetu ta hip, ki lahko parirajo Brötzmannovemu načinu.

V izjemno produktivni kombinacijami srečamo Frodeja tudi z elektrofonikom Lassejem Marhaugom. Zlasti v času, ko je odkrival klarinet, je zasedba dala zvočno precej intrigantne rezultate. Sčasoma sta jo razširila z električnimi kitarami, basom in bobni, potem pa je Frode Gjerstad pokazal svojo izjemno človeško naravo: Po enem letu dela je bend z veseljem prepustil mlajšim, češ da je sam prestar za kaj tako glasnega!

Eden izmed nedavnejših projektov, ki jih je očetovsko zbral naš dragoceni gost Frode Gjerstad, je tudi kvartet, v katerem igrajo še en vrhunski pihalec Sabir Mateen, za bobni sedi njegov nepogrešljivi sodelavec Paal Nilssen-Love (prvič sta družno igrala že leta 1988!), Danec Peter Friis-Nielsen pa igra električno bas kitaro.

“Frode Gjerstad may be the heaviest Norwegian alto saxophonist you’ve never heard of. His melodic phrases are punchy and surprising, soaring, at times beyond the Milky Way. This album exemlifies the health and wealth of energetic, contemporary free jazz.”
--Sam Prestianni, Jazziz

"Gjerstad has a voice of his own: he is a singer and a storyteller with his horn, with a talent for extended improvisations in which motifs are developed incrementally."
--Stuart Broomer, Cadence

"As Gjerstad searches the soul of his instrument and Drake and Parker awaken the silce behind him, the three achieve a primal squawl, that echoes not only the raging beauty of John Coltrane, but at times, the raw and ancient glory of the Master musicians of Jajouka
--Bill Smith, The Oregonean

"Gjerstad has a a crying alto tone that has a searing emotional directness. starting with simple, insistent themes he skillfully builds extended improvisations out of fleet, leaping lines colored with a chilling, souldful directness. He plays with the command and authority of a mature musicianwho has honed a personal voice, while continuing to push in new directions."
--Michael Rosenstein, Cadence

"In the early 1980’s alto saxophonist Frode Gjerstad led a superb trio, Detail, with Johnny Dyani, bass and John Stevens, drums. Unjustly overshadowed by his compatriot Jan Garbarek, Frode Gjerstad is a more vital player, less dependant on Getz/Trane cliches. Here the New York rhythm-section is superb, laying down a groove simultaneously brutal and sensitive. Welding such a profusion of idias into emotional coherence is not easy. When achieved, hipsters call it: top-notch living jazz."
--Ben Watson, HiFi News


kontakt: defonija@gmail.com
« nazaj

komentarji







MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz