V tekstu Marx v svojih mejah (Marx dans ses limits), ki je bilo objavljeno posthumno (angeški prevod najdemo v zbirki Louis Althusser: Philosophy of Encounter. Later Writings 1978-1987 (Verso, London and New York 2006)), Althusser polemizira s konkretnimi ideološkimi usmeritvami evropskih komunističnih strank v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so se zaradi zatona realnega socializma znašle v krizi, se spričo razkritja stalinskih zločinov na slovitem 20. kongresu KP Sovjetske zveze (1956), odvrnile od ideje diktature proletariata (edine sprejemljive oblike države v času prehoda iz kapitalističnega v komunistični produkcijski način) in se oprle na program tako imenovanega evrokomunizma.

Glavna ideja slednjega je bila, da je za levico mogoče storiti več v okviru strankarske politike, saj naj bi se razredni boj domnevno umaknil iz sfere države. Pomenljivo je, da je Althusserjevo delo Sur la reproduction (Puf, Pariz 1995), iz katerega izhaja tudi pozneje objavljen sloviti tekst Ideologija in ideološki aparati države (1970), nastalo ravno v bran tega Althusserjevega političnega stališča. Na podlagi ponovnega premisleka Althusserjevega pojmovanja ideologije, se bomo v predavanju dotaknili vprašanj kot so, ali Althusserjev model ideologije še ustreza današnji konjunkturi, in s tem v zvezi, ali je sploh možno govoriti o ideologiji (ideoloških aparatih), ki ne bi bili aparati države, torej zunaj povezave (Verbindung) med ekonomijo in pravom, ki je bistvena za kapitalistični produkcijski način. Nadalje, kaj nam lahko o delovanju sodobnih ideoloških aparatov pove Althusserjeva kritika Gramscijevega koncepta hegemonije, kam se je danes premestilo mesto razrednega boja, in če je res možno, da danes ideologija deluje neposredno skozi ekonomijo, ali potemtakem sploh še potrebuje institucijo šole.

Katja Kolšek je zaposlena na Oddelku za kulturne študije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer predava Filozofske temelje humanističnih ved in Teorijo ideologije. Ukvarja se s sodobno politično filozofijo, teoretsko psihoanalizo in sodobno kitajsko mislijo. Izdala je več člankov v revijah Filozofski vestnik in Problemi. Je članica širšega uredniškega odbora mednarodne spletne revije Décalages, ki je posvečena raziskovanju dela Louisa Althusserja. Prevaja tudi iz sodobne kitajske književnosti.