PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA















četrtek, 6. maj 2010

18:00 - Delavsko-punkerska univerza
Ale Bunta: Mala ola platonske erotike

Najbolj običajna levičarska strategija, kako se lotiti teme šole kot ideološkega aparata države, je ta, da poskusimo to, kar je »dobrega« znotraj koncepta šole, torej načeloma univerzalno pravico do izobrazbe -, oluščiti usedlin vzgoje. Izobrazba je eden izmed ciljev, pa tudi sredstvo vsake emancipatorne politike, medtem ko je vzgoja samo način kako država posameznike interpelira v svoje zgledne podanike

Ne da bi gojili kakšno posebno simpatijo do koncepta vzgoje, moramo to vse preveč enostavno shemo vsaj nekoliko razrahljati. Zanimivo je, da je Platon, ustanovitelj Akademije, najznamenitejše filozofske šole vseh časov, v nekem smislu ravno nasprotno, razvil izredno kompleksno koncepcijo vzgoje, medtem ko neka jasna definicija šole, pri njem prav za prav manjka. Seveda je jasno, da je Platon prav vzgojo filozofa-vladarja videl kot svojo strateško možnost, da postane neke sorte Mohamed pred Mohamedom, kot je nekje dejal Badiou. Vendar pa se zdi, če že nič drugega, možno, da izostanek definicije Šole pomeni še nekaj drugega.

Kaj bi prav za prav Šola pomenila v kontekstu filozofije? Obstaja nek Mi, ki tistemu, ki vstopa v njegovo konstelacijo, garantira za Resnico. Pri tem je ta Mi, torej določeno mnoštvo, nujno strukturiran hierarhično. Mnoštvo, ki ga tvori, je sicer, gledano navzdol, neomejeno (čim več pristašev ima Šola, tem bolje; bolj ko so razmerja hierarhizirana, tem lepše) -, je pa to v vsakem primeru Eno mnoštvo, mnoštvo omejeno z Enim, ki se gledano navzgor, zaustavi na imenu Učitelja, čigar temeljni uvid mora slej ko prej ostati nevprašljiv. Platon, ustanovitelj Šole vseh šol, je bil v tem kontekstu, pošasten učenec. Prvega učitelja (Parmenida) je »ubil«, svojega dejanskega učitelja Sokrata, pa je v dveh izmed svojih najboljših dialogov, Sofistu in Parmenidu, ponižal na raven »sparing-partnerja« očitno superiornima sogovornikoma. Še več, njegova šola je uspela proizvesti učenca, Platon sam ga je imenoval kar »Um«, ki je takoj na začetku kariere popolnoma raztrgal učiteljev nauk…

Aleš Bunta je doktoriral iz filozofije leta 2006; delno je zaposlen kot raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Področja delovanja: klasična ontologija, raziskave ideologij, spoznavna teorija. Je redni predavatelj Delavsko-punkerske univerze. Redno publicira v revijah Problemi in Filozofski vestnik. Pri založbi ANALECTA je nedavno objavil monografijo z naslovom Uničiti nič?



« nazaj

komentarji







MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz