PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA

nedelja, 10. oktober 2010

22:00 - Festival Mesto žensk
Defonija: LAUREN NEWTON / JOLLE LANDRE (D/USA, F)

Lauren Newton - glas

Joëlle Léandre - kontrabas, glas


http://www.laurennewton.com/
http://www.joelle-leandre.com/

 

Koprodukcija med Mestom žensk, 16. festivalom sodobnih umetnosti in koncertnim ciklom Defonija - v sodelovanju s klubom Gromka.
http://www.cityofwomen.org/

S koncertom začnemo ob 22.uri (vrata kluba se odpro ob 21:00).

Vstopnina: 10.- evrov, s popustom (gl. festivalsko spletno stran!) 7.- evrov .

Pred koncertom in po njem bo prikladne muzike sukala Maja Mati? (Radio Študent).

Akreditivi so na voljo na festivalskem naslovu Mesta žensk ali - samo za ta koncert - na elektronskem naslovu defonija@gmail.com.

 

Za Lauren Newton je bistveno, kako in kam se glasba materializira skoz svobodo v improvizaciji. "Začetki glasu so v zvenu, in tudi moja muzika prihaja od tam," poudarja. Njen vokalni slog je izjemno širok - sega od vokalize do nojza; beseda utegne biti povsem v službi glasbene vsebine. Nekoč "nadarjena jazzovska pevka" se je sčasoma razvila v eno izmed najosupljivejših eksperimentatork na sceni. Njen konsistenten, trden, silno močan glas se v pričujočem duu odlično ujame z odločno originalnostjo, s katero Joëlle Léandre naperi svoj kontrabas proti neponovljivi "spontani kompoziciji". Gre za tiste redke, zmuzljive momente in nadrobnosti, ki jih je kratko malo treba videti/slišati "v živo". Glasbenici namreč družno obvladujeta ves širen diapazon med najhujšo dramo in skrajnim humorjem. Za Joëlle Léandre so večkrat rekli, da "igra kot največji improvizatorji-solisti" (Derek Bailey, Cecil Taylor, Roscoe Mitchell) - in njen distinktiven zven, njena peklensko jasna notranja muzična logika dejansko prepriča in prevzame celo tisti del občinstva, ki zna ob izrazu "improvizacija" sicer vihati nos. ?e hočete koga pritegniti v čaroben svet improvizacije, potem ga vsekakor peljite na koncert tegale dua: Momenti, v katerih se kontrabas napolni z vrhunsko imaginacijo, glasovno tudi izjemna Joëlle Léandre pa se v posebni vokalni kombinatoriki pridruži svoji kolegici, so nekaj najboljšega, kar lahko slišimo v sodobnosti - do konca prignana performerska strast, spekter nepričakovanih raznolikosti, ki mu na lepem z veseljem rečemo koncert, glasba v tistem najžlahtnejšem pomenu, ko nastop švigne mimo vsake časovne ovire. In poleti kot bi mignil, njegova notranja usedlina pa nas spremlja še dolgo, včasih zelo dolgo in do konca. Mi pa bi še in še kaj takšnega. "Let sound be what it is," je veliki učitelj John Cage svojčas govoril zvedavi Joëlle Léandre, ko se je urila v poslušanju sveta okoli sebe. Prepustimo se visoki abstrakciji, da se dotakne naših najkonkretnejših glasbenih želja, ko nas veliki dami nove muzike zapeljeta v vrvež sijajnih, enkratnih medsebojnih trkov.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Joëlle Léandre gre med najeminentnejše figure na evropskem in svetovnem prizorišču nove muzike. Izvrstna perfomerka, duhovita, izvedbeno superiorna kontrabasistka in skladateljica je doma tako v svetu "klasike" - šolana orkestrsko in solistično - kakor najradikalnejše improvizacije na meji verjetnega. Zanjo so pisali kompozicije John Cage, Giacinto Scelsi, Steve Lacy … Nekoč članica slavnega Ensemble Intercontemporain Pierra Bouleza je pozneje veliko ustvarjala za teater in ples (tudi sodelavka Mercea Cunninghama in Josefa Nadja), nastopala na brez števila multidisciplinarnih performans, imela učne ure in rezidence po vsej Evropi, ZDA in Aziji, igrala in še igra v številnih zasedbah z vsemi največjimi, ki kaj pomenijo v novem jazzu in improvizirani godbi (Derek Bailey, Anthony Braxton, George Lewis, Evan Parker, Irène Schweizer, William Parker, Peter Kowald, Fred Frith, John Zorn, Marilyn Crispell …). V zadnjih 30 letih podpisana na več ko 150 glasbenih albumih. Leta 1983 postane članica European Women Improvising Group (EWIG), ki nastane iz nekdanje Feminist Improvising Group, njen nasledek pa je znameniti, še danes delujoči feministični improvizacijski trio Les Diaboliques (JL z Maggie Nicols in Irène Schweizer).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Lauren Newton (foto: Koho Mori), doma iz Oregona (na zahodnem obrežju ZDA), od leta 1974 živi in dela v Nemčiji. Obvladuje repertoar sodobne klasike, jazza, vrhunska improvizatorka, profesorica glasbe (Gradec, Berlin, Essen, Luzern). Širšemu občinstvu je nemara še najbolj znana kot soustanoviteljica slavnega Vienna Art Orchestra, zasedbe, s katero pod vodstvom Matthiasa Rüegga nastopa in snema polnih dvanajst let. Leta 1982 formira Vocal Summit (še Bobby McFerrin, Jeanne Lee, Urszula Dudziak, Jay Clayton), leto zatem izda prvi solistični album in navduši nemško kritiko. Njena redka sposobnost, da konvencionalno vokalno tehniko gibko in spretno premeša s povsem nekonvencionalnimi zvočnimi utrinki, jo umešča med najbolj iskane vokalistke našega časa. Enako dobro se znajde v prosti improvizaciji, zmore in zna odpeti Mahlerjeve Pesmi za umrle otroke, navduši z  "navadno" jazzovsko bando in še in še.


kontakt: defonija@gmail.com
« nazaj

komentarji







ODPRTO 2024
 Odprto kliče, odpiramo Gromko! Odprto, koronsko dete, se iz poletja premika v jesen. Prej koncerti na dvorišču, a zdaj zaradi mnogoterih dejavnikov ponovno v dvorani. In ker smo letos k...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz