MAXIMAL MINIMALIST TERROR JAZZ!
MAXIMAL MINIMALIST TERROR JAZZ!
MAXIMAL MINIMALIST TERROR JAZZ!

Jean-Luc Guionnet - altovski saksofon
Clayton Thomas - kontrabas
Will Guthrie - bobni

+

Jérôme Nœtinger - elektroakustičen dispozitiv (Revox A77 reel-to-reel, magnetofonski trakovi, analogni sintetizatorji, mešalne mize, zvočniki, mikrofoni, gospodinjska elektronika, doma narejene elektrofonske naprave)

Uvodoma bo s solističnim recitalom nastopil Nœtinger, guru vseh akuzmatikov in zagovornikov musique concrète iz Grenobla, eden najprizadevnejših distributerjev nove muzike v Evropi, sicer pa defoničnemu občinstvu že dobro znan iz radikalne filmskoglasbene intervencijske celice Metamkine:

"Pri svojem delu 'v živo' hočem imeti nenehno v mislih, da je zvok samo vibriranje zraka. Z raznolikimi strategijami potem skušam zgraditi nekakšno zvočno okolje ali zvočno arhitekturo."

Jérôme Nœtinger, rojen leta 1966 v Marseillu, je skladatelj / improvizator / zvočni umetnik. V studiu sklada musique concrète, pri nastopanju "v živo" - med svojimi številnimi solističnimi ali ansambelskimi turnejami - pa uporablja cel arzenal analognih elektroakustičnih naprav. Upravnik Metamkine, neprofitne organizacije, ki se posveča distribuciji improvizirane in elektroakustične glasbe in deluje v glavnem z bogatim on-line katalogom, je (1986-8) elektrofonijo študiral na COREAM v Fontaineu pri Xavierju Garcia. Od leta 1987 je član uredniškega odbora pri četrtletniku Revue & Corrigée, časopisu za sodoben zvok, poezijo in performance. Prizadevno že dalj časa organizira studijske delavnice in konference - predvsem na teme musique concrète, improvizacije, avdiovizualnega eksperimenta in vprašanj distribucije in produkcije. Nœtinger je bil med letoma 1989 in 1998 tudi programski koordinator pri združenju "102 rue d’Alembert", kjer je organiziral razstave, koncerte in projekcije eksperimentalnega filma.

Njegovo dejavnost pri intervencijski celici Metamkine smo pri nas spoznali že nekajkrat. S sodelavcema (Christophe Auger, Xavier Quérel) se ta celica ukvarja s slavno francosko tradicijo "cinéma élargi", kar pomeni, da tako filmske projektorje in filmski trak kakor zvočni dispozitiv pojmujejo kot produktivne inštrumente za radikalne posege "v živo". Jérôme Nœtinger dejavno sodeluje v brez števila duih, triih po vsem svetu (najpogostejši sošpilavci: eRikm, Lionel Marchetti, Michel Chion, Michel Doneda, Daunik Lazro, Sophie Agnel, Jean-Philippe Gross, Axel Dörner, Cor Fuhler, trio po imenu …&mics ima tudi s saksofonistom in bobnarjem iz The Ames Room ...), pa tudi v večjih ansamblih. Tako je, vzemimo, član 11-članskega MIMEO (Music In Movement Electronic Orchestra), ki ga je osnoval britanski strunar in elektrofonik Keith Rowe iz slavne skupine AAM. Prava atrakcija analogne elektroakustike, trakov, magnetofonov, drobnih elektrofonskih priprav ... pa je tudi Quintet Avant. 

http://www.metamkine.com
http://metamkine.free.fr
http://www.youtube.com/watch?v=YfEKLUgUlAk
http://vimeo.com/2380361

+

"Now, here’s a pleasant surprise! A raging, unabashedly free jazz trio that works!"
--Brian Olewnick

Amesova soba je prostor optične iluzije, ki ga je po izvirnih risanih načrtih Hermanna Helmholtza iz poznega XIX. stoletja skonstruiral ameriški oftalmolog Adelbert Ames, Jr. Z Amesovo sobo psihologija pogleda povezuje dvoje temeljnih iluzij: a) čeprav je soba dejansko zgrajena v obliki trapezoida, daje monokularen pogled vanjo iz določenega gledišča videz, da je kubična, torej povsem enakih stranic in ploskev; in b) za osebe (ali objekte), ki jih opazujemo v takšni sobi, velja iluzoren videz, da se večajo oziroma manjšajo, če se premikajo iz enega kota v drugega.

Amesova soba, skratka, zbuja optično iluzijo, da je oseba (ali objekt) na eni od njenih strani - opazovano z enim očesom skoz luknjico v steni - precej višja od druge, čeprav sta dejansko identičnih velikosti. 

Trio The Ames Room se resno ukvarja natanko s to in takšno iluzijo v muziki: ?eprav bi na hitro rekli, da gre za "navaden free jazz" bend, kmalu uvidimo, da se v igri trojke dogajajo precej nenavadne, predvsem pa zelo izvirne stvari, ki nam resda dajejo varen vtis, da so dopadljive, utemljene v bolj ali manj znani preteklosti, a nas obenem tudi navdajo s tistim sladkim nelagodjem, da smo priča nečemu novemu - radikalno drugačnemu pogledu na (jazzovske) godbe, ki so sicer v nenehni nevarnosti, da rodijo zacementiran, regresiven idiom.

Izjemnega kontrabasista Claytona Thomasa smo pri nas spoznali spomladi, ko je na Jazzu Cerkno suvereno nadomestil Johna Edwardsa v sicer ustaljeni zasedbi PaPaJo. Rojen v Avstraliji si je našel svoj dom v Berlinu. Svojo zvedavo držo, ki sega od improvizacije, eksperimenta, akustičnih in elektronskih raziskav do tranzicijske in transformativne moči muzik Thomas plemeniti tudi s pozicijo "as serious as your life": V skupni berlinski hiši, kjer živijo (še en "avstralski emigrant") Tony Buck in naše dobre znanke Magda Mayas, Andrea Neumann in Clare Cooper, je namreč uvedel tudi grass-roots organizacijsko prakso. V Berlinu namreč muzičist resda lahko igra vsak večer, a pri tem zasluži komaj za pivo in cigarete. Tako je domače muziciranje, družabljenje, skupno kuhanje, sproščanje in debatni klub, ki malce spominja na "loft sceno" newyorških sedemdesetih let, v mestu zadnji čas naletelo na zelo plodna tla. V razmerah, ki niso niti malo naklonjene novi muziki, predvsem pa s spominom, da je bilo pred 20, 25 leti na isti lokaciji precej-precej bolje, Thomas - svojčas učenec najboljših basistov, kakor sta bila pokojna Peter Kowald in Wilber Morris - in tovarišija uvajajo radikalno drugačno koncertno prakso. Takšna socialno-politična drža se, seveda, krepko pozna tudi v načinu igranja, v soundu, v organiziranju turnej, postavitvi na odru, v razmerju do prostorov, kjer nastopajo. Clayton Thomas danes igra v množici različnih zasedb, znan pa je tudi kot utemeljitelj sydneyjskega festivala improviziranih godb NOW now, v Avstraliji pa tudi vodi 30-članski elektroakustičen ansambel The Splinter Orchestra.

Tudi muzičist Will Guthrie je pred leti zapustil Avstralijo, le da se je naselil v Franciji. V Nantesu upravlja s svojo lastno založbo za eksperimentalno in improvizirano godbo Antboy Music, pri kateri je zelo skrben, tudi kar zadeva naročanje po elektronski pošti. Za navrh je tudi član kolektiva CABLE#, s katerim - podobno kot Thomas v Berlinu - organizira redne koncerte in tudi letni festival nove muzike. Guthrie, ki smo ga v povsem drugem kontekstu že spoznali - se posveča nastopanju "v živo", improvizaciji in studijski kompoziciji. Pri svojem delu z bobni in tolkali rad uporablja ojačene najdene in odpadne predmete, mikrofone in elektroniko.

Jean-Luc Guionnet iz Lyona deluje kot improvizator in skladatelj na področju elektroakustične muzike. Njegov glavni inštrument je sicer saksofon, ukvarja pa se tudi z elektrofonijo, harmonijem in cerkvenimi orglami (kar je pred kratkim pokazal tudi v eni izmed ljubljanskih cerkva). Na slavni pariški Sorboni je študiral estetiko - med njegovimi profesorji se najdejo Iannis Xenakis, Geneviève Clancy in Bernard Tesseydre - na konservatoriju v Bologni pa še muziko z rabo magnetofonskih trakov. Giuonnet se nadalje intenzivno ubada s problematiko forme in realnosti v času in prostoru, pa tudi z redefinicijo telesa v interakciji s čistim fizičnim okoljem. Komponira predvsem za teater, plesni teater in eksperimentalne filme in je član uredniškega odbora Terres des Signes, časopisa za umetnost in filozofijo.

Muzika The Ames Room je izjemno sveža, sočna, intenzivna, organizirana, a kljub temu iskriva. Trio se z ene strani razgleduje po preteklosti in predvsem slavnih identičnih zasedbah iz sveta "velike črne godbe" (Jimmy Lyons / Sirone / Andrew Cyrille; Roscoe Mitchell / Malachi Favors / Famoudou Don Moye; Air - Henry Threadgill / Fred Hopkins / Steve McCall), z druge pa suvereno nahaja povsem samosvojo noto, ki pritiče začetku XXI. stoletja in položaju jazza v njem. Status svobodnjaške godbe je v triu The Ames Room dodobra preizprašan, premišljen, a tudi spontan. Našli so se trije nadarjeni improvizatorji-delavci, ki imajo tudi izjemen občutek za muzično dostopnost in pristen pulz. Močno priporočamo - primerno tudi za trdožive "jazzovske frike"!

MAXIMAL MINIMALIST TERROR JAZZ!
MAXIMAL MINIMALIST TERROR JAZZ!
MAXIMAL MINIMALIST TERROR JAZZ!

http://theamesroom.wordpress.com/

http://www.jeanlucguionnet.eu/
http://www.myspace.com/doubleclayton
http://www.antboymusic.com

Njihov prvi LP 'in' je na voljo na:
http://www.monotyperecords.com/

Kratka zvočna primerka godbe The Ames Room "v živo" ...:
http://www.squidco.com/miva/merchant.mv?Screen=PROD&Store_Code=S&Product_Code=12851

... in na videu:
http://www.youtube.com/watch?v=8tOM3RZOb-E&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=M6kbU5Y1Occ

Pripominjamo, da bo ta večer - poleg stvari, ki jih bodo ponudili naši gostje iz Avstralije in Francije - po posebni, izjemno ugodni ceni (15.- evrov!) na prodaj tudi izjemna knjiga Dereka Baileyja: Improvizacija - njena narava in praksa v glasbi (izdalo LUD Šerpa 2010, prevod in spremna beseda Ičo Vidmar, dodatna spremna beseda Marc Ribot, fotografije �iga Koritnik). Močno priporočamo vsakomur, ki se količkaj resno zanima za raznolike glasbe, muzike in godbe!


Defonijo sofinancirata Mestna občina Ljubljana - oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.