PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA

četrtek, 31. marec 2011

18:00 - Delavsko-punkerska univerza
Lidija Radojevi?: Boj za javni prostor kot razredni boj

Proces deindustiralizacije mest, ki je v zadnjih petdesetih letih potekal z različno intenzivnostjo, a z enakimi posledicami kjerkoli se je zgodil, je temeljito in destruktivno vplival na organizacijo in delovanje mest. Mesta so se morala soočiti s temeljitimi spremembami tako znotraj upravljanja mestnih prostorov kot tudi z delovanjem mesta kot celote. V obdobju prisotnosti močnih industrij v mestih, ki so bile ekonomsko zaledje mest, je imela mestna oblast na ravni mesta upravljalsko funkcijo in je morala zagotavljati osnovne socialne ter kulturne potrebe mestnih prebivalcev. S preselitvijo ali propadom mestnih industrij sta se tako mesto kot celota kot tudi mestna oblast transformirala in se odrekla svojemu predhodnemu namenu in odgovornosti do svojega prebivalstva. Izginotje tovarn in podjetij je za mesto imelo transformativen učinek v smislu nadomeščanja ekonomske praznine znotraj ekonomsko opustošenega področja, tako da je mesto samo postalo velika tovarna, mestna oblast pa je svojo upravljalsko funkcijo zamenjala za podjetniško.

Prvotna akumulacija kapitala, osnovnega kapitala tega podjetja, je potekala z odvzemom ali privatizacijo javnega ali skupnega dobra – fizičnega javnega prostora, javnih institucij in javnofinančnega denarja – s katerim mestna oblast razpolaga kot z zasebnim kapitalom. Ta kapital vlaga oziroma daje v najem za svoje dobičkonosne posle in projekte, ne da bi pri tem upoštevale javni interes (špekulacije s tem pojmom so postale dimna zavesa za medijsko upravičevanje podjetniških podvigov mestnih oblasti). Podjetniško mesto se pri svojem delovanju več ne ozira na zadovoljevanje potreb svojega prebivalstva, ampak se nastavlja pogledu kapitala in zasebnim dobičkom, ki pri tem nastajajo – kultur-turizmu, nepremičninskim poslom in investicijskemu denarju.

Posledice tega v realnosti se kažejo skozi vedno večje opustošenje ali čiščenje mestnih središč – proces gentrifikacije, nadzor in t.i. normalizacija prostorov ter izgon finančno nelikvidnega prebivalstva iz mesta na obrobja –, izginjanje javnih prostorov, ki so bili prej v skupni uporabi, zdaj pa le še v uporabi zakupnikov, ter uničevanje ali preoblikovanje javnih institucij, ki naj bi služile javnemu interesu in ne dobičkonosni dejavnosti.

Lidija Radojevi? je magistra antropologije vsakdanjega življenja, senatorka DPU in nizja uradnica zaposlena v javni upravi.



« nazaj

komentarji







POLETNI PROGRAM JUNIJ-AVGUST 2020
 Klub Gromka v sodelovanju z Galerijo Alkatraz z junijem oživljamo Trg brez zgodovinskega spomina. Vabljeni v pop-up `prizorišče`, ki ga bomo vsakič napolnili z novo vsebino in kjer se ...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz