Walter Bagehot je v znani študiji The English Constitution izpostavil razliko med ceremonialnim in dejanskim delom angleške politične ureditve: monarhija je le parada, medtem ko imata dejansko moč vlada in parlament. Če enako razlikovanje uporabimo na primeru Evropske unije, nam to lahko pojasni razliko med socialnimi in ekonomskimi vidiki evropske integracije.

V ekonomski sferi naletimo na trdne zakone, strog nadzor nad ekonomsko politiko posameznih držav in ekonomske pravice, ki jih lahko uveljavljajo sodišča. Jedro EU je enotni trg, ki ga opredeljuje štirikratna svoboda: svoboden in neoviran pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile po vseh sedemindvajsetih državah članicah. Če so te pravice kršene, lahko ekonomski akterji – običajno velike korporacije – iščejo pravico ne le na Evropskem sodišču, temveč tudi na nacionalnih sodiščih, ki so povsem ponotranjila logiko tržne integracije.

V sferi socialnih pravic pa najdemo mehke zakone, načelne deklaracije in »odprto metodo koordinacije.« Jezik, ki ga govori EU, poudarja evropski socialni model, ki pa v realnosti ostaja abstrakcija.

John Grahl je profesor ekonomije na Poslovni šoli Univerze Middlesex. Raziskuje probleme evropske integracije, posebej v povezavi z reformami financ, pokojninskih sistemov in trgov delovne sile. Je dejaven član skupine evropskih ekonomistov EuroMemo, ki išče alternativno strategijo Evropske unije.