"Psihedeličen rock (vsaj) treh Amerik," zapišemo v najavi koncerta ... V temle triu namreč združijo moči Mehičan, zelo razsvetljen subjekt iz ZDA in Argentinec:

"A savage guitarist, a merciless drummer, an enormous bassist," so za bando A LOVE ELECTRIC porekli organizatorji velikanskega rockovskega festivala Vive Latino v Ciudadu de México. Gre za še eno izmed zasedb, ki jih imajo radi tako na jazzovskih kakor rockovskih prireditvah in še marsikje.

A LOVE ELECTRIC (meh/zda/arg)

Todd Clouser - električna kitara, glas
Aaron Cruz - električen bas
Hernan Hecht - bobni

Fotografija Jesus Cornejo

Zgodba o tem nenavadnem - zmuzljivem, pa vendarle odločnem - bendu se je začela takrat, ko si je Todd Clouser, rojen v Kansasu, odraščal v Minneapolisu, zaželel velike življenjske spremembe. Zaposlil se je kot učitelj v kalifornijski Baji, tam v prostem času kdaj rad zaigral in tako srečal par muzičistov iz Ciudada de México - takoj se je zaljubil v njihovo "kaotičnost in svobodnjaštvo", še več, kaj kmalu se je kar preselil v Mehiko. 

Zasedba je sprva igrala inštrumentalen jazz - zasledimo, da so sodelovali s klaviaturistom Johnom Medeskijem iz tria Medeski, Martin & Wood - z leti pa so se razvili v rockovski bend z vokalom, katerega bistvo je v ohranjanju duha tistega, za kar trojica meni, da je neobhodno za jazz: sla po odkrivanju in ambicioznem raziskovanju. A Love Electric so svojo večplastno in precej groovy muziko, ki se izogiba enostavnemu žanrskemu predalčkanju, doslej predstavili na številnih večjih festivalih (tako rockovskega kakor jazzovskega tipa) - na primer na mehiškem Vive Latino, španskem Solarte ali newyorškem Winter Jazzfest. Trio je dovolj uigran, saj ima za seboj že več ko 500 nastopov.

Vodja benda Todd Clouser kot svoje vzornike navaja sila raznovrstne glasbenike, kakor so Jimi Hendrix, Charlie Parker, Frank Zappa, Nels Cline ali Miles Davis. Prvenec Baja, ki ga je podpisal s svojim imenom, je objavil leta 2007, leto kasneje pa se je oglasil še z albumom Beatnik Highway. Njegova eklektična glasba s slišnimi jazzovskimi vplivi je zintrigirala dobrega znanca naših odrov, trobentarja Stevena Bernsteina iz zasedbe Sex Mob; ta se je nato s Clouserjem leta 2009 in 2010 odpravil na turnejo po Mehiki, igral pa je tudi na nekaj albumih. Leta 2012 je Clouser svoj bend poimenoval Todd Clouser's A Love Electric, iz česar je nastalo današnje ime. Istega leta je izšel album 20th Century Folk Selections, na katerem je na trobento povečini igral Adam Meckler, Bernstein pa se pojavi kot gost.

Odtlej se bend vsako leto oglasi z novim albumom (Entre - 2013, The Naked Beat - 2014 in Son of a Hero - 2015). Plodno diskografsko obdobje je leta 2016 kronal z albumom Psychmonde (Ropeadope Sur Records). Za razloček od nekaj prejšnjih albumov, ki so nastajali v New Yorku, so si za snemanje topot izbrali Ciudad de México, natančneje domač studio bobnarja Hernana Hechta, ki se je podpisal tudi pod produkcijo in miks. Na albumu je spet najti nekaj imenitnih gostov, kakor sta John Medeski (ta z njimi igra na večini skladb) ali kultni brazilsko-ameriški kitarist Arto Lindsay, ki gostuje v enem štiklu. Pri dveh štiklih poleg Medeskija sodeluje še en član slavnega tria Medeski, Martin & Wood, in sicer bobnar Billy Martin. Kot gostje na albumu zaigrajo tudi manj znani glasbeniki, ki so jih člani benda poiskali v domačem kraju; k snemanju so povabili tako vidnejše glasbenike s tamkajšnje scene kakor tudi poulične muzičiste.

Vključitev takih neprofesionalnih glasbenikov je v skladu s siceršnjim aktivizmom benda, saj se ta veliko udinja v prostovoljnih projektih - redno namreč nastopa in organizira glasbene delavnice za ranljive staroselske skupnosti. Trio je tako na turnejah poleg standardnih koncertnih prizorišč obredel tudi Severno Afriko in obiskal staroselce v gorah mehiške države Oaxaca. Na albumu Psychmonde so združili glasbenike iz štirih držav, stare med 18 in 62 let, v podobno zanimivi mešanici pa se je našla tudi nova ("postžanrska") muzika tria, ki poleg jazzovskih vplivov razkrije tudi sledi nekonvencionalnega kantavtorstva, americana, bluesa, starega in novega folk-rocka ter obilico groova in psihedelije. Njihovo spontano muziciranje in ubrano improviziranje na koncertnem odru so v prestižni reviji JazzTimes primerjali z rockovskim bendom Cream in "jammanjem" Grateful Dead, eden vodilnih mehiških časnikov La Jornada pa je zasedbo celo razglasil za "eno izmed najprogresivnejših in najpomembnejših v zadnjih letih".

+

AN TEZ (fra)

An Tez je tolkalec in kipar, ki živi in ustvarja v Grenoblu. Njegovo delo se osredotoča k zvoku in radikalni in zelo telesni navzočnosti (zvoka) v prostoru. Tolkala postanejo naprave, namenjene za raznolike strategije in posege, s katerimi se doseže nevsakdanja zvočnost. Continuum za drgnjena tolkala, ki ga bomo slišali tokrat, je impresiven zvočni performans, pravi pravcati ritual nenavadnih zvočnih tekstur, ki se oddaljujejo od ustaljene zvočnosti tolkal in nas peljejo v zvočno nasičen, a hkrati opojen drone, poln mikrozvokov, mehkih zvenov in šumov, od infra- do ultrazvokov, ki se razprostrejo v prostoru. Z njim je An Tez v zadnji petletki nastopal po vsej Evropi. Continuum zbudi občutja zadržanosti in napetosti, ekscesa, zamaknjene potopitve in brezčasja.

http://www.antez.org/

http://www.antez.org/continuum

https://www.youtube.com/watch… (05")
https://youtu.be/VofHTgFglFg (03"18)
https://youtu.be/dYoiHojr4Nk (02"08)

Klubska vrata se odpro ob 20.30, s koncertom začnemo dovolj točno; nadomestilo za muzičiste v mejah razuma!
 

Informacije in resne prošnje za akreditacijo so na voljo na elektronskem naslovu defonija@gmail.com.
 

Koncertni cikel Defonija sofinancirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana - Oddelek za kulturo.