Vabimo vas vse k pogovoru in skupinskemu pretresanju scene, njene raznolikosti in stičišč, sodelovanju in sokreiranju skupnega prostora na spletu, ki skuša biti predvsem križišče različnih snovanj, idej, pristopov in mišljenj. Tokratna tema pogovora bo glasbeno založništvo, potreba po dokumentaciji, snemanju in izdajanju plošč, različnih založniških modelih, ... Vablejni vsi muskontarji_ice, založniki_ice, novinarji_ke, organizatorji_ice ter seveda zainteresirana javnost. Debato vodi in moderira Miha Zadnikar.

 

Centralala.si je slovenski e-časopis na križiščih improvizirane glasbe. Je križišče in hkrati točka povezave za različna polja svobodno improvizirane glasbe, ki se odvijajo v Sloveniji. Centralala.si je tukaj, da vas aktualno in ažurno informira, da dokumentira, se osredotoča, reflektira, spodbuja in preizprašuje različne pristope, principe in estetike različnih glasbenikov in glasbenic, skupin, kolektivov, umetnikov iz različnih umetniških področij, inštitucij, organizacij, prostorov, založb, producentov, novinarjev in publicistov, teoretikov in poslušalcev_k.

 

 

 

Howie Reeve — akustičen bas, glas

 

Howie Reeve iz Glasgowa je precej unikatna figura in dobri duh britanskega undergrounda. Več ko 20 let je preigral po ključnih mestnih bendih (tako je bil, na primer, član Maxton Grainger in Tattie Toes), leta 2012 pa se je odločil za povsem samostojno pot. Z glasom, akustično basovsko kitaro (je eden izmed največjih, pretkanih mojstrov tega glasbila!), z enigmatičnimi, intimnimi, presenečenj polnimi besedili in muziko, ki bi jo lahko postavili tja nekam med post-punk in avant-folk, je domala nenehno na turneji bodisi po Združenem kraljestvu, Evropi ali Japonski, pri čemer — stari panker — vztraja izključno pri DIY vodilih.

 

"V muziki so povezave in skupnosti zame vse. Kar delam kot muzičist, je precej holistična zadeva: Grem na turnejo in se zaljubim v ljudi in place. To ljubezen potem ponesem v Glasgow in ga imam tako še raje," pravi Howie Reeve.

 

Na izvrstnem albumu Not So Secret Garden (2017) z Reevom sodelujejo folkieja Alasdair Roberts in Debbie Armour, eksperimentalni pianist Matthew Bourne in špilavec na koro Will Newsome. Naslov, oblikovanje in muzika si po avtorjevo prizadevajo "za (malce) boljši svet", in to "v obdobju, ko smo človeško prijaznost na veliko zamenjali za človeško šibkost ..." Maja letos je Reeve izdal Crack, svoj že sedmi solistični album, na katerem spet nahajamo številne sodelavce, sodelavke.

 

Howie Reeve si je zelo dober s slavnim nizozemskim bendom The Ex in je s svojim solističnim nastopom odprl že precej njihovih koncertov.

 

 

Xavier Charles — klarinet

Eric Normand — električni bas, predmeti

 

Francoski klarinetist Xavier Charles je revolucionar na svojem instrumentu, saj izdatno izkorišča njegove hrupne in ekspresivne potenciale v popolni zavezanosti prosti improvizaciji. Normand je vodilna figura improvizirane glasbe v Québecu in razvija radikalni jezik, ki temelji na električnem basu. Na evropski turneji bo duo predstavil debitantski album, ki je pravkar izšel pri ljubljanski založbi Inexhaustible Editions.

 

Francoski klarinetist Xavier Charles je glasbeni raziskovalec. Njegova avtorska glasba in sodelovalni projekti se raztezajo od abstraktnega, surovega šuma do elektroakustičnih tekstur, zvočne poezije, proste improvizacije in celo anarhističnega punka nizozemske The Ex, saj je z njimi in etiopskim saksofonistom Getatchewom Mekuryo odigral več kot 120 koncertov. Geografsko je vseprisoten, od kasnejšega snemanja v mestu Québec v Kanadi do Canberre v Avstraliji in včasih celo med švedskimi gozdovi s norveškimi tovariši Dans les Arbre.

 

Eric Normand je improvizator, skladatelj, basist, oblikovalec instrumentov, producent in založnik. Kot improvizator je razvil zelo oseben in radikalen način igranja na doma izdelanem električnem basu, opremljenim z mikrofoni, raznimi predmeti, feedbackom in vibracijskimi napravami. Igral je z Jimom Denleyem (flavta in saksofon), Sébastienom Cirotteaujem (trobenta), Pierre-Yvesom Martelom (viola in elektronika), Jean-Lucom Guionnetom (saksofon) in v mnogih spontanih projektih.

 

 

Jure Boršič — altovski saksofon

Jošt Drašler — kontrabas

Vid Drašler — bobni

+ gost: Ivan Marincel — pozavn

 

Slišali poezijo Tomislava Vrečarja. Pel je o Tisnikarju. Navdušeni nad melodijo ustanovili trio. Izhajajo iz jazzovske tradicije, pišejo svoje viže.

 

 

 

Centralala.si je slovenski e-časopis na križiščih improvizirane glasbe. Je križišče in hkrati točka povezave za različna polja svobodno improvizirane glasbe, ki se odvijajo v Sloveniji. Centralala.si je tukaj, da vas aktualno in ažurno informira, da dokumentira, se osredotoča, reflektira, spodbuja in preizprašuje različne pristope, principe in estetike različnih glasbenikov in glasbenic, skupin, kolektivov, umetnikov iz različnih umetniških področij, inštitucij, organizacij, prostorov, založb, producentov, novinarjev in publicistov, teoretikov in poslušalcev_k.