Matthias Loibner: hurdy-gurdy, elektronika

Tahereh Nourani: bas, flavta, elektronika

Iztok Koren – banjo, kitara, efekti, bobni, tolkala, balafon, razni predmeti

 ****

Matthias Loibner vsestranskost svojega redkega instrumenta predstavlja v klasičnih skladbah, jazzu, world in folk glasbi ter novi in improvizirani glasbi. Z iransko flavtistko Tahereh Nourani, ki poleg flavte igra tudi električni bas, se njun spekter razširi na eksperimentalne zvočne svetove. Igrivo-glasbeno se srečujeta z ležečimi zvočnimi pokrajinami, ki razkrivajo svoje ritmične moči v arhetipskem vzdušju.

Iztok Koren, multiinštrumentalist bo premierno predstavil drugi samostojni album z naslovom Praznina. Prvi album Osamljene hvalnice in stebri praznine je v digitalni inačici izšel pri založbi Cafe OTO- Takuroku. Album je doživel razprodajo, kar je za slovenskega eksperimentalnega glasbenika prej izjema kot pravilo in nedvomno velik uspeh. Pričakovati je, da bo drugi samostojni album ponovno zelo uspešna in iskrena izpoved prekmurskega multiinštrumentalista. Album bo izšel 1. 4. 2023 pri italijanski založbi Torto Editions, ki je izdala Korenov prvenec Osamljene hvalnice in stebri praznine na nasilcu zvoka.

Album Praznina je nastal kot posledica iztiska blokirane kreativne energije, in sicer v okoliščinah, ko bi morala zasedba Širom odpotovati v Sarajevo in ustvarjati glasbo za gledališko predstavo Bordel Eden režiserke Mirjane Medojević, kar pa se tik pred zdajci zaradi višje sile ni zgodilo. Avtor se je naknadno odločil, da bo prestrežen ustvarjalni tok usmeril v novi glasbeni material in tako v enem dnevu, 7. 5. 2022, v osamljeni koči v zasavskih hribih posnel album Praznina. Posneta glasba se je nato uporabila v gledališki predstavi Bordel Eden.

Koren se na albumu poleg omenjenega odpiranja ventilov ukvarja tudi z vprašanjem prenasičenosti, osebnih moralnih dilem, notranjih konfliktov in iskanja poti iz njih, občutka preokupiranosti in težnje po nujni uvedbi sprememb v življenju, ki pa se lahko zgodijo le, če se najprej za njih naredi prostor - se pravi, da se odstranijo škodljivi elementi in se ustvari stanje praznine. Praznina je nujen pogoj za prekinitev nastajanja škode, ponovnega zbližanja s samim seboj, prečiščenja in trezne etične ocene svojih ravnanj, prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja, ugotovitve komu in čemu zares pripadaš in kako nadalje peljati življenje v pravo smer.

Album je poslan v svet z namenom, da glasba, ki je nastala v tistem obdobju, samostojno zaživi drugo življenje in se s tem odcepi od povezanosti s takratnimi osebnimi okoliščinami avtorja. Umetnost naj bo družbena last!

Vse skladbe na albumu je odigral Iztok Koren in jih brez nasnemavanja posnel na bendžu, tri-struskem bendžu, gembriju, električni kitari, modularnem sintetizatorju, efekt pedalih, kontaktnih mikrofonih, tolkalih, jeklenem bobnu in balafonu. Likovno delo za naslovnico albuma je ustvarila Klara Vrtačnik, oblikoval pa jo je Tommaso Rolando. Mix in mastering je opravil Dejan Lapanja.

---

Tahereh Nourani je skladateljica in improvizatorka (rojena v Teheranu) iz Dunaja, ki se osredotoča predvsem na elektroakustično eksperimentalno glasbo in prakticira nekonvencionalne tehnike igranja. Njena zvočna paleta odraža glasbeno pot od evropske klasične glasbe prek jazza in world glasbe do svobodne improvizacije. Nourani je začela kot flavtistka in igrala v različnih orkestrih in ansamblih v rojstnem Teheranu in kasneje na Dunaju. Z električnim basom je vstopila v svet elektroakustične glasbe in začela komponirati. Nastopa kot solistka in v različnih konstelacijah (Vienna Improvisers Orchestra, Katharina Klement, Matthias Loibner, Mona Matbou-Riahi, Jelena Popržan, Raphael Preuschl idr.).

Študirala je klasično flavto na Univerzi za umetnost v Teheranu in kot solistka in prva flavtistka igrala v orkestru umetniške univerze, kasneje pa tudi z orkestrom Camerata (vodil in dirigiral ga je Keyvan Mirhadi). Leta 2019 je izdala svoj prvi solo album Ancient Child (Label08). Kulturni oddelek mesta Dunaj je financiral skladbo Die Blinden und der Elefant za štiri električne kontrabase. Leta 2021 je njena skladba, The Funambulist za preparirani električni bas, prejela nagrado PhonoECHOES (natečaj za zvočno umetnost, elektronsko glasbo in improvizacijo, ki ga razpisuje Združenje avstrijskih skladateljev v sodelovanju s Klanghaus Untergreith). Lani je Oddelek za kulturo mesta Dunaj financiral njeno novo skladbo Critically Endangered suite za solo izvajalca - za wabuwaboo, glas in živo-elektroniko. https://taherehnourani.com/

Glasbeno udejstvovanje Matthiasa Loibnerja pokriva širok slogovni spekter v katerem ima osrednjo vlogo ustno posredovana glasba različnega izvora. Le-ta vključuje avstrijsko ljudsko in novo ljudsko glasbo (v svojih začetkih je igral na hurdy-gurdy s skupino Wullaza), glasbe sveta, etno glasbo (v sodelovanju z Natašo Mirković-De Ro, Sandy Lopicic Orkestar, Ross Daly, deishovida, The Big Five, Linsey Pollak, Tunji Beier) ter elektronsko glasbo. Koncertne in študijske turneje so Matthiasa Loibnerja vodile v Afriko, Avstralijo, ZDA in na Japonsko. Njegovo delo se osredotoča tudi na interpretacijo izvirnih skladb za hurdy-gurdy iz obdobja francoskega baroka, med drugimi, z Ensemble Baroque de Limoges, Le Concert Spirituel, Les Eclairs de Musique, Les Musiciens de Saint Julien, Tobie Miller in Riccardo Delfino. Loibner deluje tudi na področju nove glasbe, eksperimentalne glasbe, avantgarde, improvizirane glasbe in jazza (kot solist ali z Jörgom Mikulo, Franzem Hautzingerjem, Tunji Beierjem in drugimi). Hurdy-gurdy kombinira z lastno postavitvijo živih učinkov in programsko opremo za live-looping na računalniku.

Leta 2008 je s štirimi evropskimi skupinami: Snö, Mitsoura, Palyrria, familha Artús, izvedel multimedijsko glasbeno instalacijo Time Project. Leta 2009 je priredil Winterreise Franza Schuberta in Wilhelma Müllerja za glas in hurdy-gurdy. Od leta 1994 poučuje tehniko hurdy-gurdy, baročno glasbo in improvizacijo na festivalih in tečajih v več evropskih državah, pa tudi na Japonskem in v Avstraliji. Leta 1997 je skupaj z Riccardom Delfinom napisal učbenik Drehleier Spielen. V letih 2007 in 2008 je bil kurator festivala Ö1 hurdy-gurdy v kulturni hiši dunajskega radia. https://matthias.loibner.net/

Iztok Koren je član svetovno priznane imaginarne folk zasedbe Širom, post-rock benda ŠKM Banda in hrupnega industrial dvojca Hexenbrutal. Velja za enega najbolj ekspresivnih mojstrov strunskih glasbil na Slovenskem. Navdahnjeni multiinstrumentalist je debitantski solo album Osamljene hvalnice in stebri praznine predlani izdal pri britanski založbi Takuroku, ki jo vodi londonski center avantgardnih glasb Cafe OTO. Prekmurski zvočni poet, ki navdih črpa pri sorodnih dušah, kot je poljski kitarist Raphael Rogiński, ustvarja polimprovizirane kompozicije za bendžo, kitaro in terenske posnetkov. http://iztokkoren.si/

Produkcija: KUD Mreža/FriForma

Program kurirata: Nataša Serec in Laszlo Juhasz
Koncert je omogočil Avstrijski kulturni forum Ljubljana

Koncertni cikel FriForma podpirata Ministrstvo za kulturo RS in MOL - Oddelek za kulturo.