[b]VIII. letnik DPU
tema POSTFORDIZEM
peto predavanje[eb]

Ko govorimo o prehodu od fordizma k postfordizmu, o transformacijah produkcijskega načina in režima izkoriščanja, o tendenčni hegemoniji nematerialnega, afektivnega in kognitivnega dela v produkciji, se moramo izogniti objektivirajočim znanstvenim diskurzom. Osvoboditi je treba vednost o bojih in o subjektivitetah, ki so te spremembe gnali. Na ta način se lahko začnemo ukvarjati s problemom njihove reartikulacije v družbeni puščavi, ki je nastala v času neoliberalne restrukturacije. Avtonomna globalna družbena gibanja predlagajo socialno in politično rekompozicijo na osnovi prekarnosti, ki je skupen pogoj migrantskega in nematerialnega, kognitivnega dela. Dva dogodka: evropski dan akcij za svobodo gibanja in evropski "mayday" prekariata sta zamišljena kot utemeljitvena dogodka novega ne/evropskega skupnega političnega prostora. Je takšna rekompozicija možna in kako? Možna je zgolj, če se osredotočimo na politične vidike prehoda. Ta prehod ne more imeti nobenega osvobodilnega potenciala, če ostaja ujetnik političnih konceptov, ki so bili delujoči v času fordizma in hegemonije masovne industrijske produkcije. Te transformacije ne obetajo več svobode, kolikor so ujete v tiste tradicije moderne politične misli, ki predpostavljajo avtonomijo političnega, ločitev družbenega od političnega in temu pripadajočo lokalizacijo politike v državi. Raziskati je treba konstituirajočo moč novih produkcijskih figur nematerialnega dela in jo soočiti s konstituirano oblastjo. Teoretično in praktično.

D r . A n d r e j K u r n i k je docent na Fakulteti za družbene vede, Oddelek za politologijo, teoretsko-analitska smer. Je član kolektiva Politični laboratorij, ki je prevedel [i]Imperij[ei] Hardta in Negrija v slovenski jezik. Aktiven je v komunikacijsko-aktivističnem projektu [i]Dost je![ei] in v evropskih mrežah družbenega prekariata ter migrantskih gibanj.

[b]Programski odbor DPU

Nasvidenje v naslednji revoluciji![eb]