8. marec je opomnik, da enakost ni podarjena, ampak pridobljena. Da pravice niso darilo, ampak rezultat boja. Da solidarnost pomeni stopiti v prvo vrsto – z delavkami, materami, študentkami, upokojenkami, migrantkami, z vsemi, ki jih sistem potiska na rob.

Feminizem ni žaljivka. Je upor. Je gibanje, ki razpira prostor svobode tam, kjer ga ni. Ki razkriva nasilje, izkoriščanje in neenakost, ter zahteva spremembe – ne jutri, ampak zdaj.

8. marec ni datum, ki ga obkrožimo v koledarju. Je dan, ko se spomnimo, da brez boja ni napredka. Je dan, ko se povežemo, organiziramo in dvignemo glas. Je dan, ko pokažemo, da prihodnost ne bo padla z neba – ustvarile jo bomo skupaj, z vztrajnostjo, pogumom in kolektivno močjo.

Ne želimo rož, temveč revolt. Osmomarčevski krik tokrat odmeva z: