Aleš Bunta: KAJ PREOSTAJA OD ENEGA?

Le stežka lahko najdemo nek minimalni konsenz med vladajočo new-agersko zaspano religijo neizmernega bogastva različnosti vsakega posameznika, (ali še huje – nacije, ali, še huje, vsakega posameznega utrinka našega pestrega življenja) in enim izmed njenih najostrejših kritikov, izjemnim filozofom Alainom Badioujem, in vendar ta stična točka obstaja. Glasi se: »sovražnik je seveda Eno«. V nasprotju s tem stališčem, si bo predavatelj, predvsem na podlagi analize Platona, prizadeval pokazati, da »Eno« nikakor ni samo tiranski Bog metafizike, ampak, da je (poleg tega, da je Bog metafizike) tudi eden od izvorov vsake striktno ateistične misli.

Predavanje bo v prvi vrsti govorilo o kompleksnem razmerju »Enega« in »drugega« v Platonovi filozofiji, vendar v neki zelo jasni in polemični navezavi na eno od ključnih vprašanj našega časa, namreč, vprašanje privatnosti kot take in v vsem njenem razponu. Skozi analizo ene verjetno najbolj dramatičnih filozofskih tez sploh, namreč teze, da »… to, kar je drugo, je to kar je, zgolj zaradi drugega«, bo predavanje sledilo nekemu, vsaj na prvi pogled, nenavadnemu paradoksu: pojem »sebi-enakosti« (kot podlaga pojma totalitete), po Platonu ne izvira iz pojma »Enega«, ampak sloni na pojmu »drugega«, natančneje, meje drugega v drugem, ki drugemu (posameznemu bivajočemu) podeljuje njegovo sebi-enakost, njegovo lastno mesto na robu drugega, v katerem (kot »drugo od drugega«) izostaja. Sebi-enaka celota, totaliteta, torej v celoti sloni na procesu, ki bo v razviti metafiziki nosil ime privacija, še več, vprašanje je, do katere mere smo tudi sami pojem Enega, ki ga nujno moramo misliti kot »nekaj« sebi-enakega, zmožni misliti »onkraj« abstraktnega aparata privacije, ki bivajoče deli na »entitete« in mu podeljuje lastnosti…

Sovražnik je torej znan, spoznajmo ga torej!


Aleš Bunta je doktoriral iz filozofije leta 2006; zaposlen je na FI ZRC SAZU. Področja delovanja: klasična ontologija, raziskave ideologij, spoznavna teorija. Pred kratkim je pri založbi ANALECTA objavil monografijo Uničiti nič?