PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA



četrtek, 7. februar 2008

18:00 - Delavsko-punkerska univerza
Predavanje Leva Centriha

Lev Centrih: POMEN KRITIK STALINIZMA

Osnovna zgodovinska pogoja za raznovrstne odmevne kritike stalinizma v 20. stoletju sta bila razvoj socialističnih družbenopolitičnih sistemov in odsotnost poglobljene teoretske analize Stalinovega obdobja znotraj Sovjetske zveze same. Te kritike, v večji meri povezane s komunističnim gibanjem in iskanjem alternativ sovjetskemu modelu – konservativne kritike so pogosteje govorile o boljševizmu in totalitarizmu, so v 20. stoletju definirale spoznavne predmete, producirale vrsto zgodovinopisnih sintez, pojmov in teorij, v prvi vrsti sam označevalec stalinizem.

Spričo dokončnega razkroja evropskih socialističnih projektov v začetku devetdesetih let, bi lahko trdili, da so zlati časi kritik stalinizma nepreklicno mimo, ali še več, da je kritika stalinizma v bistvu že končana. Poleg tega se zdi, da je spektakularno odprtje nekdanjih sovjetskih arhivov napravilo goro literature iz obdobja hladne vojne za odvečno in preseženo. Zgodovinopisje se naj bi posledično vsaj na dolgi rok osvobodilo odvisnosti od ideoloških konfrontacij iz obdobja hladne vojne, kjer so kritike stalinizma zavzemale pomemben delež, in v ljubem miru raziskovalo stvari same, takšne kot so pač bile.

Naša teza je naslednja. Kritike stalinizma predstavljajo konstitutiven del družbene nadzidave sovjetske formacije, in ne zastareli material, zanimiv samo za »zgodovinopisje zgodovinopisja«, ki bi bil v tem primeru pravzaprav izločen iz proučevanja dejanskosti te formacije. Preučevanje stalinizma je posledično danes mogoče le na podlagi analize kritik stalinizma, ali natančneje: v okviru razmerij teh kritik do drugih kritik komunističnega gibanja.

Novejše metodološko in epistemološko najinovativnejše raziskave družbenopolitičnega razvoja Sovjetske zveze tridesetih let zastavljajo staro vprašanje kritik stalinizma: »Kako je bilo vse to mogoče?« Mi bomo zastavili enako vprašanje, a tokrat ne možem in ženam v usnjenih plaščih, pač pa njihovim kritikom. Pri tem se bomo omejili na jugoslovansko šolo – tako jo je poimenoval teoretik Giuseppe Boffa – s posebnim ozirom na dela Predraga Vranickega in Marijana Britovška.


Lev Centrih je podiplomski student sociologije kulture.



« nazaj


MESSAGE TO OUR VISITORS
We don't care who you are, or what ethnic, religious or other identity status you represent, we are all red on the inside. However, if you come to Gromka and show no respect to the people (fellow visi...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz