Ali je »Šola kot ideološki aparat ekonomije» naslov, ki bi ga morali brati simptomsko? Ali ga lahko spremenimo ali moramo iti po sledi spregleda, ki ga nosi v sebi?

Šola kot ideološki aparat je bila vedno v funkciji ekonomskega – v funkciji reprodukcije produkcijskih razmerij – na način, da je intervenirala v družbeno-ekonomska razmerja z namenom, da jih v reprodukciji produkcijskih razmerij naredi bolj učinkovite. Nicos Poulantzas opozarja na to razliko: produkcijska razmerja niso isto kot družbena razmerja produkcije.

Kar želi naslov opisati je, verjetno, novo stanje stvari – stanje situacije? -, v katerem je šola postala aparat ekonomske funkcije države. Kot je znano, ima država svojo politično, ideološko in ekonomsko funkcijo. Natančneje, vse od njih so modalnosti politične funkcije, tako tudi sama politična funkcija v ožjem (teoretskem) pomenu, ki je, potemtakem, politična modalnost politične funkcije države: politična modalnost njene kohezijske funkcije. Glede na to, ko rečemo »šola kot ideološki aparat ekonomije« mislimo na - če se držimo Althusserjevega koncepta ali, kot to opredeli Poulantzas - izvirne problematike marksizma, šolo kot aparat ekonomske modalnosti politične funkcije države.

?e upoštevamo še razliko med ideološkim in represivnim v ideoloških aparatih, lahko rečemo šola kot ideološki aparat ekonomske modalnosti politične funkcije države, kar ni isto kot šola kot represivni aparat ekonomske modalnosti politične funkcije države. Z besedo funkcija moramo biti previdni, saj vodi h kolokvializaciji teorije. V svoji zadnji knjigi (Država, oblast, socializem) Nicos Poulantzas govori o ekonomskih aparatih na podoben način kot je Althusser razlagal značilnosti političnih aparatov v svojem dodatku k tekstu o ideoloških aparatih države. Razširitev te definicije je tisto, kar smo sestavili kot »šola kot ideološki aparat ekonomske funkcije države.« Da bi se približali temu aparatu, se moramo prebiti skozi problem ekonomske funkcije države.

Zoran Gaji?, sociolog. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Novem Sadu. Ukvarja se z Marxovim na novo odkritim znanstvenim kontinentom – teorijo.