Širjenje finančnih tržišč ter nove finančne institucije in instrumenti so spremenili položaj gospodinjstev v kapitalistični strukturi. Povečanje vključenosti gospodinjstev v tržno strukturo je bilo primerno za ustvarjanje fraz o »narodu delničarjev« ali pač o »demokratizaciji financ«, ki so služile za namene proizvodnje demokratične legitimacije kapitalizma. Vendar, politične in ekonomske implikacije transformacije gospodinjstev so se ob ekonomskem zlomu - ki se ni naključno začel v ameriškem hipotekarnem sektorju- pokazale v polni luči. Medtem, ko se je kriza razvijala, je postajalo vse očitneje, da se oblike izpostavljenosti gospodinjstev razlikujejo glede na različnosti ekonomskih režimov v posameznih državah oz. regijah.

Ne glede na regijo, o kateri govorimo, je potrebno ohraniti v mislih, da je teoretična povezava med njimi »klasično« marksistično vprašanje o pogojih reprodukcije delovne sile, ki je tokrat postavljena v dramatične pogoje finančne krhkosti in zastoja v procesu akumulacije kapitala. Z namenom postavljanja čim bolj jasnega prikaza funkcioniranja gospodinjstva v kriznih pogojih, bo v predavanju poudarek na trenutni krizi evroobmočja in njenih posledice za dežele jugovzhodne periferije.

Mislav �itko je absolvent kroatistike in filozofije na zagrebški Filozofski fakulteti. Piše in predava na temo kritike družbe znanja in kritike politične ekonomije tranzicijskih družb.