PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA

četrtek, 17. februar 2011

18:00 - Delavsko-punkerska univerza
Vesna Leskošek:Vpliv zmanjševanja socialnih pravic (kr?enja socialne države) na eksisten?no odvisnost od trga

Socialna država je nastala kot produkt delavskih bojev v času industrializacije in je temeljila na univerzalnih principih socialne pravičnosti, demokratične enakosti in solidarnosti, ki jih je najti v temeljih evropskih demokracij po drugi svetovni vojni. Delavski in sindikalni boji so črpali moč iz razrednih neenakosti, ki jih je produciral kapitalizem. Socialna država je zato političen koncept, je konsenz o obliki demokracije. Pomembno je, kakšne konceptualne premike v zvezi z delom in posledično statusom delavstva so prinesle spremembe v besednjaku socialne države. Kapitalizem, razred, izkorišÄanje, dominacija, neenakosti izginjajo iz besednjaka večine držav in dobivajo nadomestke kot so fleksibilnost, vodenje, zaposljivost, podrazred, izključenost, nova ekonomija, ničelna toleranca, itd. V socialni politiki se neoliberalizem reflektira predvsem v zmanjševanju socialnih pravic, opušÄanju tradicionalnih blaginjskih vrednot enakosti, socialni pravičnosti in solidarnosti, potem v privatizaciji javnega sektorja ter individualiziranju odnosa med delodajalci in delojemalci. Takšno politiko podpirajo prepričanja o tem, da so ljudje, ki ne uspejo na trgu dela, za neuspeh krivi sami, da je ta povezan z njihovimi osebnostnimi značilnostmi, za katere država ne bo sprejemala odgovornosti. Takšnim prepričanjem sledijo ukrepi zmanjševanja ravni socialne države in privatizacije javnih služb.

Zmanjševanje socialnih pravic praviloma vodi v povečanje revšÄine, ki jo tradicionalno povezujemo z marginaliziranimi skupinami in nezaposlenostjo. Dolga leta je bila revšÄina kot stigma »neaktivnih« s skritimi predpostavkami, da je lahko le posledica lenosti ali invalidnosti. RevšÄina je torej posledica nezaposlenosti, zaposlenost pa je posledično pot iz revšÄine. Obstoj zaposlenih revnih nasprotuje prepričanjem, da je revšÄina posledica izogibanja zaposlitvi (torej osebnostnih značilnosti posameznikov) in težišÄe prestavi v strukturne pogoje družb, zaradi katerih se nekdo znajde v revšÄini. Plačana zaposlitev naj bi namreč bila učinkovito sredstvo proti padcu v past revšÄine. Povečevanje atipičnih in prekarnih zaposlitvenih oblik in povečana polarizacija v zaposlitvenem trgu med deli z nizkimi nivoji spretnosti in tistimi, kjer so potrebni visoki nivoji spretnosti, je ustvarilo nova tveganja revšÄine med zaposlenimi. Obstoj zaposlenih revnih v EU kaže na odpoved zavezanosti h »kakovosti dela«, ki ga vztrajno promovira Evropska strategija zaposlovanja. Spodkopava tudi zavezanost k izkoreninjenju revšÄine, ki tvori enega od glavnih stebrov EU politike pri spopadanju z družbeno izključenostjo. Zdi se, da je evropska ekonomija implicitno sprejela večjo nezaposlenost kot »ceno, ki jo je treba plačati«. To nezaposlenost želijo odpraviti z izboljšanjem konkurenčnosti podjetij kot pogojem za razvoj delovnih mest, to pa dosegajo s poudarjanjem večje fleksibilnosti in deregulacijo evropskega trga dela. Vendar pa se s pojavom netipičnih in prekarnih zaposlitvenih vzorcev generira »nova revšÄine«, ki učinkuje tudi na zaposlene.

 

Vesna Leskošek je profesorica na Fakulteti za socialno delo. Področja raziskovanja: socialna politika, sociologija, socialna varnost, študije spola in mladine.

 



« nazaj

komentarji







POLETNI PROGRAM JUNIJ-AVGUST 2020
 Klub Gromka v sodelovanju z Galerijo Alkatraz z junijem oživljamo Trg brez zgodovinskega spomina. Vabljeni v pop-up `prizorišÄe`, ki ga bomo vsakič napolnili z novo vsebino in kjer se ...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz