PREDSTAVITEVPROGRAMNOVICELOST&FOUNDKONTAKTARHIVGALERIJA

ponedeljek, 7. marec 2011

19:00 - Filmski krožek Retrovizor in DPU
Horror 6: The Haunting

Horror 6: The Haunting (Robert Wise, 1963, 112 minut) Zadnja dobitnika zlate maline za režijo v dvajsetem stoletju imata pomenljivo skupno točko. Tako Gus Van Sant s Psihom (1998) kot Jan de Bont z The Haunting (1999) sta pogorela pri priredbi filmske klasike – a vsak na svoj način.
Van Santov Psiho je bil, kot je znano, zastavljen kot shot-by-shot remake Hitchockovega originala, kot eksperiment, ki naj prikaže in dokaže nemožnost popolnega posnetka. Medtem ko je večina kritikov film obsodila že zaradi izhodišča, ki ne razume, da je prava skrivnost filma v neizrekljivi »kemiji«, pa je Slavoj ižek film označil kot »spodletelo mojstrovino«. Režiserjeva napaka ni bila v odločitvi, da posname popoln remake, temveč v tem, da je bil v svoji metodi zavestno nedosleden. Z navidez samoumevnimi popravki in odmiki od izvirnika (eksplicitna golota v uvodni sceni v stanovanju, obilje krvi v sceni pod tušem, Normanovo masturbiranje v prizoru, kjer skozi luknjo v steni opazuje Marion, podaljšani »meditativni« iztek filma) je Van Sant bržkone skušal le očistiti teren, da bi lahko ugledali bistveno razliko, a je pri tem spregledal, da jo prav v tej gesti že sam proizvaja.
The Haunting Jana de Bonta se z vsem tem ne ukvarja in po nekaj kadrih postane jasno, da tu nikakor ne gre za spodletelo mojstrovino in ne gre za minimalne odklone v detajlih, temveč za neposredno redefinicijo osnovnih koordinat in popolno filmsko katastrofo. V tem kontekstu nas ne more presenetiti, da s prave poti nepovratno skrene že v čisto prvem kadru. Statični frontalni posnetek zaklete hiše, ki uvede izvirnik Roberta Wisea (1963), je za de Bonta pretirano staromoden, da bi z njim vsaj poskusil. Ker je opremljen s sodobno tehniko, bomo skupaj z njim zakleto hišo preleteteli od zgoraj ter jo uzrli v polnih treh dimenzijah in v vsej njeni veličini. Prav ta pogled, ki hišo reducira na simbol ali prizorišče nadnaravnega, je v konstelaciji izvirnika nemogoč – tisto, kar je v hiši več kot hiša, ni onkraj hiše, temveč prav dejstvo, da je nikoli ne moremo videti v celoti.

Krožek vodi Tadej Troha.



« nazaj

komentarji







POLETNI PROGRAM JUNIJ-AVGUST 2020
 Klub Gromka v sodelovanju z Galerijo Alkatraz z junijem oživljamo Trg brez zgodovinskega spomina. Vabljeni v pop-up `prizorišče`, ki ga bomo vsakič napolnili z novo vsebino in kjer se ...
[ preberi več... ]




layout:vax - 2008 - code:primz